Nikoli ni prepozno, da začnemo izvajati raztezne vaje. / Foto: Grega Flajnik

Je raztezanje koristno

Gibljivost je pomembna tudi pri vsakdanjih opravilih, kot so delo na vrtu, obuvanje čevljev in oblačenje. Če v aktivnih letih vadimo gibljivost, jo bomo v zrelih letih dlje časa ohranili.

Raztezanje upočasni procese staranja. V otroških letih smo najbolj gibljivi. Izboljšanja gibljivosti otrokom ni treba načrtno vaditi, saj se s svojim osnovnim gibanjem, plezanjem po igralih, drevesih in podobno dovolj raztegujejo. Ta faza se neha okrog pubertete in potem začne gibljivost postopno upadati in se z leti prav nič ne izboljšuje.

Mnogi zaposleni danes veliko časa presedimo za mizo, naše delo je statično. Prisilna drža nas hromi in postanemo togi. Zato strokovnjaki priporočajo, da tudi med delovnim časom večkrat vstanemo, se sprehodimo in sproti vsaj malo pretegnemo. Znano je, da tudi rekreativni športniki vadbi raztezanja posvečamo premalo pozornosti. Dobro bi bilo, da bi se raztegovali vsaj dvakrat na teden in da nekaj vaj izvedemo vsako jutro ali večer. Zaželeno je, da se raztezamo tudi po vsaki vadbi.

Če smo dobro gibljivi, lahko izboljšamo svojo osnovno športno disciplino, saj smo natančnejši in lahko svojo tehniko izpopolnimo. Morda je to pomembnejše za športe, pri katerih je motorika ključnega pomena, (gimnastika, plezanje, igre z žogo …), a tudi pri športih, kjer je gibanje enakomerno v ravni liniji (tek, kolesarjenje …) je raztezanje zelo pomembno.

Kolesarji preživimo veliko časa v prisilnem položaju na kolesu, hkrati pa med kolesarjenjem izvajamo ponavljajoče se gibe. Z leti začnemo pedale potiskati z manjšo hitrostjo in posledično večjo močjo, zato se prej utrudimo. Pri kratkotrajnem in intenzivnem kolesarjenju nas bolijo noge, pri daljšem nas začne boleti hrbet in mišice ramenskega obroča. Z raztezanjem povečamo gibljivost in posledično zmanjšamo togost mišic in vezi. S tem sprostimo mišice, naše gibanje pa postane lahkotnejše. Med raztezanjem pa izboljšamo tudi krvni obtok.

Če se na primer peljemo s kolesom v hrib, si na vrhu vzemimo nekaj minut in se med občudovanjem lepot narave še raztegnimo. Če je bila vadba dolgotrajna in je trajala več kot eno uro, je priporočljivo, da se mišice najprej nekoliko ohladijo in šele potem jih pazljivo raztegujmo. Pri svežih zlomih ali poškodbah mehkega tkiva raztezanje izvajajmo pod nadzorom ali po navodilih strokovnjakov.

Poznamo dve glavni vrsti raztezanja. Dinamično raz­te­zanje izvajamo pred vadbo. Vaje izvajamo med rahlim tekom in s tem ogrejemo telo. To raztezanje naj traja vsaj deset minut. Šele ko smo dobro ogreti, lahko začnemo intenzivnejšo vadbo. Statično raztezanje izvajamo največkrat po telesnem naporu, in sicer tako, da mišice zadržimo v želenem položaju dlje časa in s tem izboljšamo obseg gibanja. To raztezanje je za kolesarje pomembnejše.

Tehnike raztezanja so najbolje razvili pri jogi in pilatesu, zato je dobrodošlo, da obiščemo studio, kjer izvajajo tovrstne vadbe. Ženske so pri obisku teh vadb po navadi uspešnejše in so tudi bolj gibljive od moških. Morda je prav to razlog, da se moški po navadi redkeje udeležujemo skupinskih vadb joge in pilatesa. Moralo pa bi biti ravno obratno, saj moški raztezanje še bolj potrebujemo.

Zato je prav danes pravi čas, da začnemo vsaj razmišljati o tem, kako pomembno je raztezanje za naše telo, in začnemo zdaj. K raztezanju vas bomo spodbujali s prikazom vaj v naslednjih treh tednih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / / 07:39

Rekordna Krvavška konjenica

Konjeniško društvo Krvavec Cerklje je po dveh letih premora zaradi covida drugo julijsko soboto organiziralo 23. Krvavško konjenico, ki se je je udeležilo rekordnih 171 konjenikov. Med njimi je bilo 6...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 14. november 2015 / 08:39

Nasvet: ne koruze na koruzo

Ob vse večji razširjenosti koruznega hrošča na Gorenjskem so tudi vse pogostejši pozivi kmetom, da naj kolobarijo in da naj na isto njivo ne sejejo koruze za koruzo.

Slovenija / sobota, 14. november 2015 / 08:37

Človek v vesolju

Znanstveniki so izračunali, da naj bi v celotni človeški zgodovini na zemlji živelo že 108 milijard ljudi. To je seveda le ocena, povsem natančno pa vemo za število ljudi, ki so doslej odpotovali v ve...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:33

Šampion in osebnost za zgled

Na Preji, ki je bila prva z aktivnim vrhunskim športnikom, se je pokazalo, da naše Preje niso le informativni in po možnosti kratkočasni javni intervjuji, ampak imajo tudi vzgojni pomen. Peter Prevc n...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:31

Davorin Jenko – avtor slovenske in srbske himne

Slovenci in tudi Gorenjci se skoraj ne zavedamo, da je naše gore list – skladatelj Davorin Jenko – avtor kar dveh državnih himn. Njegov prijatelj Simon Jenko je napisal pesem Naprej zastav...

GG Plus / sobota, 14. november 2015 / 08:25

Kdo bo filmski junak in kdo goljuf?

V Slovenskem mladinskem gledališču so pred kratkim uprizorili zanimivo gledališko predstavo z naslovom Rokova modrina. Režiser Matjaž Pograjc se je v njej lotil zgodbe slavnega in žal že pokojnega...