Eden najzahtevnejših razvojnih projektov

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 13. februar 2023 / 07:41

Desetletni razvojni načrt predvideva vlaganja v električno omrežje v višini 3,5 milijarde evrov. Energetsko-podnebni prehod predstavlja enega najzahtevnejših razvojnih projektov Slovenije, zelena energija pa bo tudi bistveno dražja.

Maribor, Kranj – SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo) je januarja pridobil soglasje Agencije za energijo za desetletni razvojni načrt, ki do leta 2032 predvideva vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov. A kot ugotavljajo v poročilu, dejanske zmožnosti in realizacija niso odvisne le od finančnih virov, temveč tudi zmožnosti fizične realizacije takega obsega naložb.

Sicer 72 odstotkov oziroma nekaj več kot 2,55 milijarde evrov predvidenih vlaganj načrtujejo v nizko- in srednjenapetostno omrežje, od tega v nizkonapetostnega 1,2 milijarde. Učinki se bodo kazali predvsem v zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi vremenskih vplivov, kar bodo dosegli predvsem s povečanjem deleža vodov v podzemni izvedbi s 53 na 71 odstotkov.

Energetsko-podnebni prehod predstavlja enega najzahtevnejših razvojnih projektov Slovenije. Kot pravijo v SODO, smo na področju elektrike v prelomnem desetletju, v katerem bomo morali razogljičiti energetski sektor in elektrificirati sektorje končne porabe hitreje kot kdaj koli prej. Ker gre v prihodnje pričakovati tudi rast števila električnih vozil, bo najbolj obremenjeno prav nizkonapetostno omrežje.

V prihodnje bomo morali torej povečati proizvodnjo elektrike, hkrati pa bo ta morala prihajati iz obnovljivih virov energije. Kako se na to pripravljajo distribucijska podjetja, smo vprašali na Elektru Gorenjska.

Načrt ne sledi finančnim zmožnostim

Kot pravijo pri gorenjskem distributerju, je razvojni načrt pripravljen zelo ambiciozno, a dodajajo: »Žal pa trenutno ne sledi finančnim zmožnostim slovenskih distribucijskih podjetij. Ta za zdaj nimamo dovolj razpoložljivih sredstev, s pomočjo katerih bi lahko tako intenzivno investirali v omrežje in nove tehnologije.«

Elektro Gorenjska je v zadnjih petih letih v omrežje investiral v povprečju 16 milijonov evrov letno. Glede na strateške dokumente in potrebe pa bodo morali v naslednjih petih letih vlaganja najmanj potrojiti. Ocenjujejo, da bodo morali v letu 2027 vložiti že 55 milijonov evrov, če želijo omogočiti trajnostni prehod. »Kako zagotoviti takšen obseg sredstev, bo v prihodnjih letih ne samo izziv Elektra Gorenjska, ampak izziv vseh deležnikov, od države kot zakonodajalca in lastnika pa do regulatorja, ki regulira našo dejavnost. Ne nazadnje bo trajnostni prehod tudi izziv nas, samih uporabnikov, ki bomo morali svoje brezogljično življenje tudi plačati,« odgovarjajo in dodajajo, da bodo poskušali pridobiti čim več sredstev EU in uvajali sodobne tehnologije, a je neizbežno, da bo zelena elektrika bistveno dražja, kot je danes.

Prioritetno sledijo krepitvam in rekonstrukcijam omrežja, s katerimi zagotavljajo kakovost oskrbe in se odzivajo na želje po priključni moči obstoječih in novih uporabnikov. Število vlog za priključitev proizvodne naprave za individualno samooskrbo se je močno povečalo in tudi v letošnjem letu ne bodo mogli priključiti vseh, zato bodo enega od izzivov predstavljale investicije, ki bodo omogočile priklope elektrarn v čim večjem obsegu. A kot pravijo, bo to neizbežno povezano tudi z višjo položnico za električno energijo.

Letos za investicije okoli dvajset milijonov evrov

V letošnjem letu bodo sicer nadaljevali rekonstrukcijo energetskih objektov RTP Primskovo in RTP Zlato polje, ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, pa bodo začeli graditi 110-kilovoltni daljnovod Kamnik–Visoko. Investicijam na visokonapetostnem nivoju bodo v tem letu namenili 4,2 milijona evrov.

Na srednjenapetostnem nivoju bo večji del oziroma tri milijone evrov namenili obnovi in nadomestitvi prostozračnih vodov z novimi 20-kilovoltnimi kablovodnimi povezavami, 2,75 milijona evrov pa za gradnjo novih in nadomestnih transformatorskih postaj.

Na nizkonapetostnem omrežju se bodo sredstva namenjala v obnovo omrežja, in sicer s poudarkom na menjavi vodnikov z zemeljskimi kabli. Skupaj imajo za tovrstne projekte predvidenih 4,25 milijona evrov.

Za investicije v telekomunikacije, orodja in merilne naprave ter poslovno tehnično in računalniško opremo bodo namenili 3,6 milijona evrov.

Pri uporabnikih nadaljujejo uvajanje naprednih merilnih sistemov, ki jih bodo dokončno uvedli do konca leta 2025. Za druge investicije v sekundarno opremo bodo namenili 2,2 milijona evrov.

Skupaj bodo za investicije letos predvidoma namenili 20 milijonov evrov.