Prispevek k osvetlitvi zgodovine

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. februar 2023 / 08:02

Knjiga z naslovom Dr. Albin Šmajd, Dnevnik in dosje 1941–1946, ki jo je izdal Arhiv Republike Slovenije, predstavlja pomemben prispevek k osvetlitvi razmer in razumevanju slovenske polpretekle zgodovine. Pri njeni pripravi je sodelovala večja ekipa strokovnjakov. Pretekli teden so jo predstavili njen urednik dr. Matevž Košir, avtorica izčrpne predstavitve dr. Albina Šmajda, dr. Mateja Jeraj ter recenzenta knjige dr. Zdenko Čepič in dr. Renato Podbersič ml.

Dr. Albin Šmajd je bil radovljiški odvetnik in politik Slovenske ljudske stranke, med drugo svetovno vojno pa eden od voditeljev protikomunističnega tabora na Slovenskem. Rodil se je 25. februarja 1904 v Kranju. Že v dijaških letih so se pokazale nekatere njegove tudi pozneje značilne lastnosti: opredelitev za katoliški svetovni nazor, zanimanje za družbena vprašanja, delavnost in ambicioznost. Po končani gimnaziji se je vpisal na ljubljansko Pravno fakulteto in se začel intenzivneje ukvarjati s politiko. Marca 1934 je odprl svojo odvetniško pisarno v Radovljici, proti koncu tridesetih let pa se je odločil za gradnjo hiše na Gorenjski cesti, ki je med starejšimi Radovljičani še vedno znana kot Šmajdova vila.

Kot je povedala dr. Mateja Jeraj, Šmajd o sebi ni prav veliko povedal. Njegovi dnevniški zapisi so večinoma kratki in jedrnati. Več razkrivajo njegovi politični govori, ki deloma odražajo tudi značilnosti Šmajdovega značaja, način njegovega razmišljanja in čustvovanja. »Iz njih je mogoče razbrati, da je prizadevanja za odpravo socialnih razlik načeloma sicer podpiral, je pa odločno nasprotoval vsakršnemu materializmu, liberalizmu in še posebej komunizmu, kar je nedvomno vplivalo na njegove odločitve in ravnanja v vojni dobi,« je dejala. Februarja 1946 so Šmajda pripadniki Ozne v Trstu ugrabili in ga približno teden dni zasliševali v Ljubljani. Njegova nadaljnja usoda ni znana.

Dr. Matevž Košir je pojasnil, da glavne sestavne dele Šmajdovega arhiva v Arhivu Republike Slovenije sestavljajo dnevnik dr. Albina Šmajda, dokumenti o organizaciji in delu Slovenske ljudske stranke pred in med drugo svetovno vojno in o njej, dokumenti Narodnega odbora in Slovenske zaveze, dokumenti oboroženih formacij protipartizanskega tabora, dokumenti v zvezi z obveščevalnimi službami protikomunističnega tabora, razne resolucije, referati in predavanja, vojaška in politična poročila in podobno. Od naštetega gradiva je tokrat objavljen le dnevnik iz obdobja 1941–1945. V želji po temeljitem zasledovanju Šmajdove politične in življenjske poti so se v arhivu odločili transkribirati in objaviti tudi njegove povojne dnevniške zapise, ki so nastali med 1. decembrom in 2. januarjem 1946 in so shranjeni v arhivu Studia slovenica.

Iz Šmajdovega dnevnika je razvidno dogajanje med okupacijo, ravnanje in razmišljanje protipartizanske strani, tako med vojno kot pozneje. Med dokumenti protikomunističnega tabora ima po besedah dr. Matevža Koširja dokumentacija iz arhiva dr. Albina Šmajda pomembno mesto. Njegova arhivska zapuščina skupaj obsega 4.820 strani. Dejal je, da ni znano, kako točno se je gradivo znašlo v posesti Ozne, razen omembe, da je del Šmajdove dokumentacije Ozna marca 1946 zaplenila ob hišni preiskavi na Trdinovi 5 v Ljubljani v Šmajdovem stanovanju. Gradivo t. i. Šmajdovega arhiva je za UDV predstavljalo pomembno pridobitev, saj je bil Šmajd zelo izpostavljen akter medvojne protirevolucionarne strani.

Poleg dnevnika je v knjigi objavljen tudi osebni dosje Albina Šmajda, katerega osrednji in najzanimivejši del predstavljajo zapisniki zaslišanj v Centralnih zaporih Ozne v začetku marca 1946. Dr. Košir je med drugim povedal še, da je ta knjiga prva v seriji dokumentov iz Šmajdovega arhiva. Velik del gradiva za naslednjo knjigo je v pripravi. Tako bo tudi Šmajdov dnevnik še bolj zaživel, ko bo objavljen celoten korpus gradiva, od korespondence do drugih političnih in vojaških dokumentov iz Šmajdovega arhiva.