Stalingrad ni Putingrad

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 11. februar 2023 / 09:18

Pred dnevi je minilo osemdeset let od konca epohalne bitke za Stalingrad, ki velja za eno prelomnih v drugi svetovni vojni. Predsednik Putin je obiskal kraj dogodka in opozoril na dejstvo, da nemški tanki spet prihajajo na ruska tla …

Bitka za Stalingrad

Preberimo si najprej, kako je potekala znamenita bitka. Trajala je pet mesecev, en teden in tri dni. Začela se je 23. avgusta 1942 z nemškim napadom in trajala do nemške kapitulacije 2. februarja 1943. »Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka (nemško Schlacht von Stalingrad, rusko ?????????????? ?????) je bila ena od bitk druge svetovne vojne. V njej je pomenila glavni preobrat in ima sloves najbolj krvave bitke v zgodovini. Nemci so napadli Stalingrad, da bi prišli za hrbet dobro branjeni Moskvi, kjer se je njihovo napredovanje ustavilo. Leta 1942 je 6. nemška armada pod poveljstvom generala Friedricha Paulusa prišla v krog Stalingrada. V prvih mesecih so se uspešno bojevali, vendar jim je začelo zmanjkovati hrane in streliva, kar so Rusi izkoristili v svoj prid. Nemci so do novembra zavzeli skoraj celoten Stalingrad, ostalo je še nekaj postojank ob Volgi. Za zavzetje teh mest so poslali v boj vse razpoložljive enote, tako da so bili boki slabo branjeni (nanje so Nemci postavili Romune). Bitke za Stalingrad so se poleg nemške armade pod nemškim vodstvom udeležile tudi romunske, madžarske, italijanske in hrvaške pod ustaško zastavo NDH. Prav tako se je Nemcem v napadu priključilo izredno veliko Ukrajincev, s katerimi je sovjetska vojska pozneje brezkompromisno obračunavala. Stalin je čakal na november in takrat so Rusi sprožili velik napad z armado, ki je štela okrog milijon borcev, proti bokom in poteptali obrambo. Sredi novembra so Nemce in njihove zaveznike v Stalingradu dokončno obkolili. Nemci so se komaj branili, zalog pa jim ni mogla dostaviti niti Luftwaffe. Führer Adolf Hitler je zahteval boj do konca in ni dovolil predaje. Tudi 4. armadi pod poveljstvom feldmaršala Ericha von Mansteina ni uspelo rešiti položaja. 30. januarja je Hitler Paulusa povišal v feldmaršala z jasnim namigom: noben nemški maršal se v zgodovini še ni predal. Vendar se je Paulus predal že naslednji dan.« (Vir: Wikipedija) O izjemni veličini te bitke pričajo tudi podatki o njenih žrtvah. Na nemški strani je sodelovalo okrog 850.000 vojakov, okrog 740.000 je bilo mrtvih ali ranjenih, 110.000 pa ujetih. Na sovjetski strani je sodelovalo približno 1.700.000 vojakov; okrog 750.000 je bilo mrtvih, ranjenih ali ujetih, umrlo je tudi več kot 40.000 civilistov. Zaradi izjemnih zaslug med vojno je bilo mesto odlikovano z nazivom mesto heroj.

Merjenje moči

Na dan zmage v tej bitki, 2. februarja, je Volgograd obiskal ruski predsednik Putin, se poklonil žrtvam in zmagovalcem in imel govor. Preberimo nekaj odlomkov. »Znova in znova moramo odbiti agresijo kolektivnega Zahoda. To je neverjetno, a resnično. Tako kot med drugo svetovno vojno nam zdaj znova grozijo nemški tanki … Tisti, ki evropske države, vključno z Nemčijo, vlečejo v konflikt z Rusijo, očitno ne razumejo, da bo sodobna vojna z Rusijo zanje popolnoma drugačna … Na njihove meje ne pošiljamo svojih tankov, imamo pa sredstva za odgovor, ki se ne bo končal z uporabo oklepnih vozil, to morajo vsi razumeti … Na žalost zdaj vidimo ideologijo nacizma v sodobni podobi, ki znova ogroža varnost naše države …« Putinove trditve temeljijo na napačni predpostavki, saj vemo, kdo je napadel Ukrajino. Res pa je, da se ta vojna zdaj vse bolj spreminja v merjenje moči med Zahodom in Rusijo. Najbrž ni zgolj naključje, da je Ukrajino istega dne, 2. februarja, obiskala močna delegacija EU, v kateri je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen s seboj pripeljala kar 15 komisarjev. Med njimi so bili visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, izvršna podpredsednika Margrethe Vestager in Valdis Dombrovskis, komisar za širitev Oliver Varhely, pa tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Sprejel jih je ukrajinski predsednik. »Dragi Volodimir, preživeli bomo to zimo in še številne, ki so pred nami,« je poudarila predsednica evropske vlade in zatrdila: »Skupaj bomo obnovili to lepo državo.«

Caricin, Stalingrad, Volgograd

Mesto ob Volgi, o katerem govorimo, se je do leta 1925 imenovalo Caricin, od 1925 do 1961 Stalingrad, od takrat pa Volgograd. Mestu heroju, ki ni zelo daleč od Ukrajine, ne bi privoščili ponovne tragedije, gotovo pa je, da se ne bo nikoli imenovalo Putingrad. Zdaj je vprašanje, kaj vse bodo morala do konca te vojne prestati že porušena ali pa še ne porušena ukrajinska mesta. In v kaj se lahko sprevrže nadaljevanje te vojne? Putinova grožnja, da se ruski odgovor na nemške in ameriške tanke ne bo končal z uporabo oklepnih vozil, je zlovešč …