Za večjo kreditno sposobnost
Ker vsakokratno zvišanje minimalne plače pomembno vpliva tudi na kreditno sposobnost prebivalstva, sta Banka Slovenije in ministrstvo za finance pristopila k reševanju problematike.
Makrobonitetni ukrep, ki je v veljavi od novembra 2019, določa, da mora kreditojemalcu po poplačilu mesečnega obroka kredita ostati še 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Ljubljana – Ob zadnjem januarskem dvigu minimalne plače se je kreditna sposobnost oseb s prihodki do povprečne plače občutno zmanjšala. Makrobonitetni ukrep, ki je v veljavi od novembra 2019 in je bil prilagojen maja lani, namreč določa, da mora kreditojemalcu po poplačilu mesečnega obroka kredita ostati še dovolj sredstev, za kritje nujnih življenjskih stroškov, pri čemer so uporabili določila zakona o izvršbi in zavarovanju, v katerem so kot nujni življenjski stroški določena sredstva v višini 76 odstotkov bruto minimalne plače.
Namen ukrepa je sicer omejitev čezmernega zadolževanja potrošnikov in vzpostavitev minimalnih kreditnih standardov, a na drugi strani vsakokratni dvig minimalne plače pomembno oklesti višino kredita, ki si ga lahko »privošči« posameznik.
Kot so sporočili z ministrstva za finance in iz Banke Slovenije, bodo zato podrobneje preučili obstoječe pravne podlage in pristopili k rešitvi nastale problematike, »ki bo zagotavljala primerno zaščito potrošnikov, hkrati pa ne omejevala politike države glede določitve minimalne plače.«
Ukrepu že vse od njegove uveljavitve nasprotujejo v Združenju bank Slovenije, kjer poudarjajo predvsem, da se posamezniki z nižjimi dogodki v banki ali hranilnici skorajda ne morejo več zadolžiti, s čimer pa so za veliko večino Slovencev s plačami do povprečne reševanje stanovanjskega problema ali prenova oz. adaptacija stanovanja ali hiše praktično onemogočeni.