Država prispeva premalo
Mestna občina Kranj bo, nezadovoljna z državnim financiranjem Prešernovega gledališča Kranj in Galerije Prešernovih nagrajencev, zahtevala oceno ustavnosti dveh zakonov.
Po njenem mnenju sta obe ustanovi, ki imata širši regionalni in državni pomen, v neenakopravnem položaju glede na podobne zavode po Sloveniji pri zagotavljanju virov financiranja.
Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je že dlje časa nezadovoljna z državnim deležem sofinanciranja Prešernovega gledališča Kranj (PGK) in Galerije Prešernovih nagrajencev (GPN), ki sicer sodi pod okrilje Gorenjskega muzeja. Po njenem mnenju sta obe ustanovi, ki imata širši regionalni in državni pomen, v neenakopravnem položaju glede na podobne zavode po Sloveniji pri zagotavljanju virov financiranja, na kar je MOK v preteklosti brez uspeha že večkrat opozorila ministrstvo za kulturo. Zdaj so se odločili, da pred ustavnim sodiščem vložijo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in/ali zakona o financiranju občin v delu, ki se nanaša na državno sofinanciranje javnih zavodov, ki jih je ustanovila ena ali več občin na področju kulture. Mestni svet je na februarski redni seji za vložitev zahteve že pooblastil župana Matjaža Rakovca.
Na MOK opozarjajo, da sta oba zavoda, čeprav izvajata tudi programe nacionalnega pomena, v pretežnem delu financirana z njene strani. Občina je tako lani delo PGK financirala v višini 1,32 milijona evrov, država pa z 282 tisoč evri. Občinsko financiranje delovanja GPN je lani znašalo slabih 88 tisoč evrov, država pa je prispevala deset tisoč evrov. Kot so zapisali v gradivo za mestne svetnike, se država pri višini svojega financiranja opira prav na določbe zakonov o uresničevanju javnega interesa za kulturo in o financiranju občin.
»V času prejšnje in te vlade smo na ministrstvo za kulturo pošiljali dopise za povečanje deleža državnega sofinanciranja, odgovor pa je bil vedno negativen, zato smo prišli do salomonske rešitve, da je treba povprašati ustavno sodišče o tem primeru in ga primerjati z ostalimi mesti, kjer država sofinancira ali v celoti financira dejavnosti podobnih zavodov,« je pojasnil Rakovec. Delež državnega sofinanciranja je sicer odvisen od deleža programa nacionalnega pomena, ki ga izvaja posamezen zavod, je dodal. »PGK ima Teden slovenske drame, če omenim le najpomembnejši dogodek, GPN pa ima stalne razstave priznanih slovenskih odvetnikov. Težko povem, koliko bi ju morala država financirati, radi pa bi, da čim več,« je še dejal.
»V Sloveniji so tri gledališča, katerih ustanoviteljice so občine, v celoti financirana s strani države, PGK in GPN pa nista, čeprav izvajata program nacionalnega pomena in je po našem mnenju izkazan tudi javni interes države,« je pojasnila Mateja Koprivec, vodja oddelka za pravne in kadrovske zadeve MOK.