Izenačili pravice vseh parov
Konec januarja je začela veljati novela družinskega zakonika, ki zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak kot življenjsko skupnost dveh oseb.
Kranj – Novela družinskega zakonika tako odpravlja neenakost istospolnih parov pri sklepanju zakonske zveze in skupnem posvajanju otrok. Zakonska zveza je po novem življenjska skupnost dveh oseb, spremembe družinskega zakonika pa omogočajo posvojitev otroka tudi istospolnemu paru. Tudi zunajzakonska skupnost je po novem dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ne pa več moškega in ženske, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spremembe zakonika določajo tudi način preoblikovanja zdajšnjih partnerskih zvez v zakonske zveze.
Preoblikovanje partnerske v zakonsko zvezo
Na Upravni enoti Kranj so v zvezi s tem pojasnili, da je ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z ministrstvom za delo za namen obveščanja partnerjev v partnerskih zvezah o možnostih preoblikovanja v zakonsko zvezo oziroma prenehanju partnerske zveze upravnim enotam poslalo seznam, na katerem so umeščeni posamezniki, ki so imeli na dan 30. januarja vpis veljavne partnerske zveze. Na Upravni enoti Kranj je bilo sklenjenih 19 partnerskih zvez, je dejala načelnica Metka Knific Zaletelj. V petnajstih dneh po uveljavitvi zakona oziroma najkasneje do 15. februarja bodo tako po pravilih osebnega vročanja obvestili osebe z omenjenega seznama. »Če s strani partnerjev partnerske skupnosti v roku šestih mesecev, to je do 31. julija, ne bo izvedenih nobenih aktivnosti, bo partnerska zveza prenehala na podlagi zakona.« Kot je še pojasnila Metka Knific Zaletelj, partnerska zveza šest mesecev po uveljavitvi tega zakona ne preneha, če partnerja partnerske zveze v tem roku iz upravičenih razlogov ne podata izjave o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo. »Partnerja partnerske zveze lahko podata izjavo o preoblikovanju partnerske zveze v zakonsko zvezo v dveh mesecih po prenehanju teh razlogov. Upravna enota v takem primeru izda ugotovitveno odločbo, v kateri obrazloži, ali so podani upravičeni razlogi – na primer huda bolezen, nerazsodnost, daljša odsotnost in podobno. Če so upravičeni razlogi podani, v izreku ugotovi obstoj zakonske zveze s preoblikovanjem.«
Pri Upravni enoti Jesenice je bila po besedah načelnice Alenke Burnik v preteklih letih sklenjena ena partnerska zveza. »Partnerja oziroma partnerici lahko do vključno 31. julija pred matičarjem podata izjavo, da želita preoblikovati sklenjeno partnersko zvezo v zakonsko zvezo. Partnerska zveza se v tem primeru preoblikuje v zakonsko zvezo z dnem podane izjave obeh partnerjev oziroma partneric,« je še razložila in dodala, da izjavo lahko podata partnerja oziroma partnerici neposredno na upravni enoti, na kateri sta sklenila oz. sklenili partnersko zvezo, oziroma na upravni enoti, ki je vpisala partnersko zvezo, sklenjeno v tujini. »Preoblikovanje na podlagi zgolj enega izmed partnerjev oziroma partneric ni mogoče.« Partnerja oziroma partnerici imata tudi možnost, da do vključno 31. julija pred matičarjem izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo s sklenitvijo zakonske zveze v skladu z določbami družinskega zakonika. »Partnerska zveza se v tem primeru preoblikuje v zakonsko zvezo z razglasitvijo načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe, župana ali matičarja, da je zakonska zveza sklenjena.« Partnerja oziroma partnerici ali eden od njiju pa imata tudi možnost, da pred matičarjem izjavi(ta), da ne želita preoblikovanja partnerske zveze v zakonsko zvezo. »V tem primeru partnerska zveza preneha z dnem podane izjave obeh partnerjev oziroma partneric oziroma z dnem podane izjave enega od njiju,« je pojasnila Alenka Burnik.
Korak k enakopravnejši družbi
Po besedah ministra za delo Luke Mesca lahko odslej vsi istospolni pari uživajo povsem enake pravice kot vsi ostali. »S tem nihče nič ne izgublja, pridobiva pa LGTB+ manjšina, ki je bila do danes diskriminirana. S tem smo naredili velik korak k enakopravnejši in vključujoči družbi,« je poudaril ob uveljavitvi novele družinskega zakonika. Iz Levice prihaja tudi prvi minister v zgodovini države, ki ne skriva svoje istospolne usmerjenosti, Simon Maljevac: »Pred desetletjem sem prvič sodeloval pri oblikovanju pobude, ki smo jo v organizirani civilni družbi naslovili na vlado. Iz pobude je vzniknilo gibanje Čas je ZA. Vesel sem, da danes stojim na drugi strani in da so se stvari končno premaknile,« je poudaril in dodal, da je enakopravna obravnava vseh, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali katerokoli drugo okoliščino, ključni korak v solidarno prihodnost.
Sprememb, ki jih prinaša zakonik, se je razveselila tudi Katka Bogataj iz Radovljice, ki s svojo ženo Katjo in hčerko Hano Julijo živi v Ljubljani. Izenačitev pravic vseh parov po njenem pomeni, da se končno pomikamo k enakopravnosti. »Naša skupnost ne želi in ne zahteva zlatih palic in poveličevanja, vse, kar si želimo, je to, da bi bili v družbi obravnavani enakopravno in enakovredno; in to je korak na poti do tega.« Vsak tak korak – sploh pa taki večji – so po njenih besedah res izrednega pomena ne samo za pravice, ampak tudi blaginjo oseb znotraj te skupnosti. Kot pravi, z upravne enote še nista dobili nobenega obvestila, tako da še nimata točnih informacij, kako bo potekal sam postopek preoblikovanja njune zveze v zakonsko. Kot dodaja, pa se v resnici zanju ne bo nič kaj dosti spremenilo. »Sploh pa ne za Hano Julijo, saj že znotraj partnerske zveze zakon priznava 'očetovsko domnevo', kar pomeni, da če sva v partnerski zvezi in oče ni znan, se domneva, da sem drugi starš potem jaz. Zato otroka ni bilo treba posvajati ali podpisovati ne vem kakšnih dokumentov, z rojstvom je bil otrok obeh.«