Na shodu zahtevali dostojne pokojnine

Protestniki za dostojne pokojnine in življenje

V sredo se je na shodu na Trgu republike v Ljubljani zbrala večtisočglava množica protestnikov, ki so opremljeni s slovenskimi zastavami in transparenti od vlade zahtevali dostojne pokojnine. Med drugim so poudarili, da gre za generacijo, ki ima največ zaslug za osamosvojitev Slovenije, zato zdaj zahtevajo dostojno življenje, saj pokojnine niso socialna pomoč, ampak pravica, je poročal STA. Pobudnik iniciative Glas upokojencev Pavel Rupar, nekdanji tržiški župan in državni poslanec SDS, je dejal, da so s shodom želeli sporočiti, da so upokojenci živi in da zahtevajo le tisto, »kar so pričakovali celo življenje, v kar so verjeli in upali«. Po njegovih besedah so se upokojenci znašli v krizi, saj se le stežka prebijajo iz meseca v mesec. Iniciativa zahteva takojšen dvig pokojnin, nižjih od tisoč evrov, za dvajset odstotkov in 15 odstotkov višje pokojnine, ki so od tisoč do 1500 evrov. Med zahtevami so med drugim še, da naj bo najnižja pokojnina 750 evrov, povprečna neto pokojnina pa 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. V ustavo naj se vpišeta pravica upokojencev do 13. pokojnine in do letnega dodatka v višini ene upokojenčeve pokojnine. Država naj upokojencem tudi krije dodatno zdravstveno zavarovanje in RTV-prispevek. V Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki ga vodi Janez Sušnik, so se od sredinega shoda distancirali, zahteve ljudske iniciative pa označili za naivne in populistične.

Koalicija o plačni reformi in stanovanjski politiki

Na Brdu pri Kranju je v sredo koalicija razpravljala o izhodiščih reforme javnega plačnega sistema in stanovanjske politike. Pri plačni reformi je osnovna usmeritev, da v javnem sektorju ne bi bilo več plač, nižjih od minimalne, je po drugem vrhu koalicije v štirinajstih dneh dejal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah se v koaliciji po pregledu analize stanja strinjajo, da enotnega plačnega sistema že nekaj časa ni več in ga je treba reformirati. Pri stanovanjski politiki je cilj, da se do konca mandata vzpostavi dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo tri tisoč javnih stanovanj na leto, za kar naj bi se iz proračuna namenilo približno 100 milijonov evrov letno, je tudi povedal Golob. Glavni nosilec gradnje javnih stanovanj bo republiški stanovanjski sklad.

Sprejem tujih diplomatov

Potem ko je prejšnji teden na Brdu pri Kranju potekal redni posvet slovenske diplomacije, sta v ponedeljek predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob tam tradicionalno sprejela tuje diplomate v Sloveniji. Predstavila sta jim nove usmeritve slovenske zunanje politike, ki se vrača v jedrno Evropsko unijo. Izpostavila sta tudi zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in solidarnost, kar bo vodilo Slovenije pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Spregovorila sta tudi o rusko-ukrajinski vojni. Kot je dejala Pirc Musarjeva, se bo ruska oblast morala sprijazniti z dejstvom, da vojna in agresija ne moreta biti sredstvi za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Ruski veleposlanik v Sloveniji na sprejem ni bil vabljen.

Veleposlaniki v Planici

Okoli štirideset veleposlanikov v Sloveniji se je v sredo v nordijskem centru Planica seznanilo z bližnjim svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju ter ključnimi dosežki slovenskega nordijskega smučanja in športne industrije. Med drugim so jim predstavili proizvajalca smuči in športne opreme Elan ter proizvajalca športne in modne obutve Alpina. Dogodek sta organizirala zunanje ministrstvo in Smučarska zveza Slovenije.

V NSi spisali interpelacijo

V stranki NSi so po odločitvi vlade o združitvi muzeja slovenske osamosvojitve in muzeja novejše zgodovine sestavili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko in jo poslali v sopodpis stranki SDS ter poslancema narodnih skupnosti. Iz SDS so NSi, ki z osmimi poslanci sama ne more zbrati dovolj podpisov za vložitev interpelacije (manjkata ji dva podpisa), sporočili, da bodo podpise pod to interpelacijo posredovali, ko se bodo vsi poslanci NSi podpisali pod interpelacijo zoper vlado. Poslanca narodnih skupnosti podpisov ne bosta prispevala.

Spremembe v veljavi

Veljati so začele spremembe družinskega zakonika, ki zakonske zveze ne opredeljujejo več kot življenjsko skupnost moža in žene, temveč kot skupnost dveh oseb, istospolnim parom pa omogočajo posvojitev otrok. Spremembe je državni zbor lani sprejel po odločitvi ustavnega sodišča, da je bil del družinskega zakonika, ki je urejal zakonsko zvezo in posvojitve otrok, v neskladju z ustavo.