Reforme

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / torek, 31. januar 2023 / 11:26

Predsednik vlade Robert Golob je prejšnji teden po potrditvi liste devetih ministrov in reorganizaciji vlade na način, kot so si ga zastavili v koaliciji, dejal, da ima po osmih mesecih končno popolno vlado. Njen namen je doseganje novih strateških prebojev in odgovarjanje na strateške izzive našega časa, je dodal. In napovedal, da bo leto 2023 v znamenju številnih reform. Podobno ambicioznih načrtov smo se naslišali že od večine prejšnjih vlad, njihov izplen pa je bil skromen. Bo tokrat res drugače?

Zdravstvena reforma in reforma plačnega sistema v javnem sektorju se izrisujeta kot najpomembnejši in najnujnejši nalogi, ki se ju mora lotiti Golobova vlada. Razpravo o prvi so načeli že na vrhu koalicije pred štirinajstimi dnevi na Brdu pri Kranju, na jutrišnjem nadaljevanju vrha pa naj bi koalicijski partnerji pozornost namenili še reformi plačnega sistema in tudi stanovanjski politiki, ki je še ena od prioritet aktualne vlade. Razpravljali naj bi tudi o šolski in davčni reformi.

Predvsem zdravstvene reforme se je v preteklosti lotilo že več ministrov za zdravje in prav vsi so si z njo opekli prste, njihovi predlogi reforme pa so tako obležali v omarah ministrstva. Verjetno se je premier tudi v izogib ponovitvi takšnega scenarija odločil, da namesto ministra Danijela Bešiča Loredana prevzame neposredno koordinacijo medresorske delovne skupine za pripravo zdravstvene reforme, tj. strateški svet za zdravstvo. Če gre za signal, da s padcem zdravstvene reforme pade tudi predsednik vlade, torej vlada, gre za korak v pravo smer. Kaže na trdno odločenost Goloba, da reformo tudi resnično izpelje. Ne nazadnje so koalicijski poslanci že podpisali zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme, napovedan pa je tudi podpis aneksa o reformi zdravstvenega sistema h koalicijski pogodbi.

Strateški svet za zdravstvo se je pred dnevi prvič sestal in seznanil z analizo stanja v zdravstvu, na kateri bo temeljil njegov predlog zdravstvene reforme. Njegovo vodenje je prevzel kirurg Erik Brecelj, eno najbolj spoštovanih imen v slovenskem zdravstvu, v katerega veliko zaupanje goji tudi javnost. Zato so njegove besede po ustanovni seji lahko spodbudne. Dejal je, da ga zaradi širokega nabora strokovnjakov v strateškem svetu navdaja optimizem, da smo v času, ko se bodo vsi dobri predlogi na temo zdravstva iz zadnjih trideset let lahko končno uresničili. A tudi sam ostaja previden, saj ne pričakuje revolucije, temveč podtikanja. »Govorimo o javnem zdravstvu in marsikdo, ki o tem govori, ima javno zdravstvo rad zato, ker se v njem pleni,« je dejal za eno od televizij.