Nesebično je branil Slovence

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. januar 2023 / 11:08

Župnijski zavod sv. Jurija Stara Loka in Župnija Stara Loka sta v sodelovanju s Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka pripravila prvi Veiderjev večer, ki je bil posvečen Lambertu Ehrlichu, eni najbolj prepričljivih strateških državniških osebnosti med Slovenci.

»Začenjamo sklop Veiderjevih večerov. Janez Veider je bil župnik, ki je zapustil bogate sledi, in to ne le v Stari Loki, ampak tudi v slovenskem prostoru,« je zbrane minuli petek zvečer v Jurjevi dvorani v Stari Loki pozdravil domači župnik Janez Šket.

Janeza Veiderja je nato predstavila nekdanja dolgoletna direktorica Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Ana Florjančič. »V vsakem kraju občasno izstopajo osebnosti, ki s svojim življenjem in delom pustijo odzivne sledi v zgodovini tega kraja,« je povedala Ana Florjančič in spomnila, da so v Stari Loki v prvem desetletju po letu 2000 že potekali Veiderjevi večeri, ki pa jih niso tako poimenovali.

Dr. Janez (Ivan) Veider je bil duhovnik in umetnostni zgodovinar, sicer doma iz Loke pri Mengšu, v Stari Loki pa je skupaj preživel kar 14 let. Med letoma 1931 in 1936 kot kaplan, od 1955 do 1963 pa kot župnijski upravitelj. Obsežno je bil predstavljen leta 2015 v zgodovinskem zborniku A glej, na tem polju je obrodil stoteren sad. V starološki župniji je tudi zanimiva Veiderjeva knjižnica.

Kot je v imenu organizatorjev povedala Andreja Ravnihar Megušar, so se odločili, da vsako leto pripravijo dva Veiderjeva večera, prvega pa so posvetili pogovoru o Lambertu Ehrlichu.

Dr. Janez Juhant, teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je v pogovoru s predsednico Muzejskega društva Škofja Loka Heleno Janežič spregovoril o svoji odmevni knjigi, ki ima naslov Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda.

Dr. Lambert Ehrlich je o samostojni Sloveniji govoril že leta 1933 v pridigi na Svetih Višarjah, konec leta 1941 pa je oblikoval ilegalni politični program z naslovom Slovenski problem, v katerem je med možnostmi predvidel Slovenijo kot samostojno državo. Dokument predstavlja ključno besedilo slovenske osamosvojitvene misli, ki je z Ehrlichovim umorom in zmago komunistične revolucije po drugi svetovni vojni skupaj z Ehrlichovimi učenci in drugimi migranti odšla na tuje, kjer je veliko prej kot v domovini dobila pomen edine za razvoj slovenskega naroda sprejemljive rešitve.

»Ehrlich je klical je k redu, družbeni pravičnosti in spoštovanju dostojanstva vsakega človeka. Svoje odločno nasprotovanje italijanskemu in komunističnemu zatiranju v svoji Spomenici Italijanom je plačal z življenjem, ko so ga s študentom Viktorjem Rojicem pred njegovim Cirilovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov,« je o 640 strani dolgi knjigi o Ehrlichu med drugim povedal Janez Juhant.

Pogovor na prvem Veiderjevem večeru je poleg predstavitve Lamberta Ehrlicha, ki sta mu moč dajala živa vera, preverjena v molitvi in dosledni askezi, in globoka ljubezen do vsakega človeka, prinesel tudi številna vprašanja o povezanosti slovenskega naroda nekoč in danes.