Nebo pripada vsem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. januar 2023 / 08:07

Nebo nad nami že dolgo ni več tako nedosegljivo, kot je bilo nekoč. Zdaj gredo nekateri (npr. Elon Musk) že v drugo skrajnost: nebo bi privatizirali in organizirali odhod elitnega dela človeštva na Mars in še naprej …

Življenje na »eksoplanetih«

A tisti med nami, ki so realisti in hkrati vrhunski znanstveniki, nas opozarjajo, da je fantaziranje o evakuaciji bogatega dela človeštva na »eksoplanete« le iluzija. Tak je švicarski astrofizik Didier Queloz. Ta je leta 2019 prejel Nobelovo nagrado za fiziko – za odkritje eksoplaneta 51 Pegasi b, ki kroži okoli soncu podobne zvezde. Zdaj poznamo že skoraj šest tisoč takšnih planetov. Ne vemo pa, ali je na njih tudi kaj življenja. »Zdaj poznamo le eno vrsto življenja, in sicer to, ki se je pojavilo na Zemlji. V bližnji prihodnosti nameravamo raziskati možnosti za obstoj morda drugačnih vrst življenja na Marsu in Veneri. Vemo tudi, da je vodo moč najti tudi drugod, prav tako vemo, da obstaja velikanska množica planetov zunaj našega sončnega sistema. Tudi za kemijske procese, ki se dogajajo na Zemlji, vemo, da so povsem mogoči tudi drugje v vesolju. Ker je življenje v svojem bistvu skupek kemijskih reakcij, lahko predpostavimo, da se lahko razvije kjer koli v vesolju, če obstajajo minimalni pogoji zanj. To pa še ne pomeni, da se bo življenje razvijalo tudi naprej. Lahko bo zamrlo ali ostalo na določeni stopnji razvoja. Koncept evolucije in razvoj celice ter večceličnih bitij, ki nam je omogočil, da smo šli na Luno, se je zgodil na Zemlji. Ne vemo, ali se je kje zgodilo enako. Dodatno kompleksnost vnesejo še dogodki, ki so se zgodili v preteklosti. Bi se človeštvo sploh razvilo, če na primer na Zemljo v obdobju dinozavrov pred šestdesetimi milijoni let ne bi treščil komet? Takrat smo bili na razvojni stopnji podgan in glejte, kaj smo postali. O tem se sicer lahko razpravlja, a znanost si želi jasna dejstva in dokaze. In to nam bo uspelo v tem stoletju. V prejšnjem stoletju smo spoznali zgradbo materije in odkrili termonuklearno bombo. V tem stoletju, če bomo preživeli, pa bomo razumeli življenje in ga znali mogoče celo ustvariti. Lahko, da bomo iznašli življenje, ki se bo lahko razvijalo na Marsu. Ko enkrat razumeš, kako ustvariti življenje, lahko narediš, kakršno koli hočeš. Zato ga lahko prilagodiš za specifičen planet. Mi smo poskrbeli za začetni pospešek v dolgi zgodbi, ki bo v naslednjih sto letih vodila do razumevanja življenja. Smo v enaki situaciji, kot je bil Ernest Rutherford pred sto leti, ko je želel v svojem laboratoriju razbiti atom in razumeti atome, protone in elektrone. To je bil začetek dolge zgodbe, ki je vodila do kvantne teorije in drugih spoznanj o življenju.«

Pozitivna globalizacija

Didier Queloz razloži tudi aktualno zemeljsko konstelacijo? Globalizacijo na primer? »Nekateri ljudje sovražijo globalizacijo, jaz jo obožujem, saj pomeni mir. Razumeti moramo, da je Zemlja edino prebivališče za človeštvo. Koncepti držav so le ostanki preteklosti. Slej ko prej se bo vse pretopilo v oblike, kakršna je na primer Evropska unija, čeprav ves čas potekajo tudi izjeme v nasprotno smer, kot je brexit ali situacija glede statusa Švice. A ideja, da vsi živimo skupaj in si delimo vire, je nekaj najobičajnejšega. Problema globalnega segrevanja ne more rešiti nobena država sama zase. Zemlja je skupen vir dobrin, ki ga moramo uporabljati globalno. Za to imamo vso potrebno tehnologijo, potrebujemo le še glavo na pravem mestu. Problem pa je to, da smo evolucijsko še vedno vrsta, ki živi in deluje v okviru svojega plemena, ki ga sestavlja približno dvajset oseb. Zato nam razmišljanje o potrebah desetih milijard ljudi še vedno pomeni tak izziv. A to je edini način.«

Nebo ne pripada Musku

Kako pa komentira Muskovo trditev, da nas bo rešiteljsko popeljal na Mars? »Mislim, da lahko tudi iz objav na Twitterju sklepamo, da je Elon Musk malo nor in da ne ve, o čem govori. Če ne zmoremo nadzorovati spremembe ene stopinje Celzija v ozračju na Zemlji, ali bi potem lahko ustvarili možnosti za naše življenje drugje? Takoj ko se dvignemo pet ali šest kilometrov nad Zemljo, preidemo v območje smrti za naš organizem. Enako je na Luni, na Marsu ali kjer koli drugje v vesolju. Nismo narejeni za to, da bi zapustili Zemljo, saj smo posledica evolucije na njej. Za nas ni drugega življenjskega prostora. Seveda lahko pošljemo robote ali kakšne druge organizme na Mars, a sami tam ne bomo preživeli. Živimo lahko tudi v podmornicah oziroma vesoljskih postajah, kot je Mednarodna vesoljska postaja, a to ni življenje, ampak prebivanje v podmornici. Tako da bom z veseljem poslušal nasvete Elona Muska, a najprej mora deset let preživeti v podmornici.« (Vir: intervju Maje Ratej z D. Quelozom na MMC RTV SLO) Hvala bogu, da še kdo nasprotuje takim norcem, kot je Musk.