Na trg dela prihajajo Filipinci

V prvih desetih mesecih lanskega leta je bila na državni ravni najnižja povprečna brezposelnost v Železnikih, le 1,8-odstotna. Tudi sicer je imela Gorenjska najnižjo brezposelnost v državi, kar pa še ne pomeni, da je kadra za ponujena dela dovolj. Na gorenjski trg dela prihajajo Filipinci. Več v pogovoru z Urošem Kopavnikom, direktorjem kranjske območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Koliko je bilo evidentiranih brezposelnih oseb konec leta 2022 na Gorenjskem?

Gorenjska je že zgodovinsko regija z najnižjo brezposelnostjo v državi. Konec lanskega leta je bilo na kranjski območni službi Zavoda za zaposlovanje po celi Gorenjski prijavljenih 3291 brezposelnih oseb, kar je nekaj čez tri odstotke aktivnega prebivalstva. V prvih desetih mesecih lanskega leta je imela Območna služba Kranj najnižjo povprečno registrirano brezposelnost v državi. Najnižja – celo na državni ravni – je bila v Železnikih (1,8-odstotna), na Gorenjskem ji sledijo Jezersko, Gorenja vas - Poljane in Kranjska Gora ... v Kranju pa je bila brezposelnost najvišja – a še zmeraj nizka (4,5-odstotna).

Od leta 2008 je bila na Območni službi Kranj najvišja stopnja registrirane brezposelnosti leta 2013, 9,8-odstotna, v Sloveniji je bila takrat 13,1-odstotna.

Brezposelnih je torej malo, potrebe delodajalcev pa verjetno večje?

Res je. Brezposelnih je rekordno malo, potrebe pa so vse večje. Trg dela je dinamična stvar, saj vsi iščejo priložnosti tam, kjer so pogoji dela najboljši; in tja tudi gredo, pogosto tudi čez mejo. Velja pa povedati in priznati, da se tudi številni domači delodajalci vse bolj trudijo ustvariti zanimivo delovno okolje in pogoje ter s tem privabiti delavce.

Koliko je dolgotrajno brezposelnih?

Na Gorenjskem približno tretjina vseh v naši evidenci. A situacija na trgu dela se je tako močno spremenila, da dobi priložnost vsak ali skoraj vsak, ki si je želi, ki mu je delo vrednota in ki ve, da se mora za to tudi sam potruditi. Tudi dolgotrajno brezposelni. Višina plače je pomembna, a veliko šteje tudi spoštovanje, odnos, ki ga nam ga izkaže delodajalec. In obratno. Najtežje zaposljivi so tisti, ki zaposlitve sploh ne želijo in je ne iščejo. To je eden ključnih izzivov pri dolgotrajno brezposelnih. Na Zavodu smo zavezani profesionalnosti in poklicni etiki, kar pomeni, da moramo včasih jasno reči bobu bob. Torej posamezniku pomagamo tudi pri spreminjanju stališč, torej do uvida, da je dobro, smiselno in usmerjeno v prihodnost, če si za cilj izbere zaposlitev. Takšno, ki je dosegljiva. V nadaljnjih korakih pa to aktivno pomagamo realizirati.

Vodite tudi evidenco delodajalcev, ki kršijo delovnopravno zakonodajo?

Da, zavod v skladu z Zakonom o urejanju trga dela vodi Evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, v katero se skladno z 32. členom Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve uvrščajo delodajalci, pri katerih je bila pravnomočno ugotovljena katera od kršitev delovnopravne zakonodaje. Sodelovanje s takimi delodajalci lahko tudi zavrnemo, saj želimo naše brezposelne osebe napotovati k solidnim in zaupanja vrednim delodajalcem.

Potem prijava na vaš zavod v evidenco brezposelnih ni zgolj formalnost?

Daleč od tega. Že sama prijava v evidenco vsebuje veliko vsebinskih vprašanj. Med svetovalnim procesom gremo še bolj v globino, saj smo si ljudje različni in potrebujemo tako različne vsebine kot tudi pristope. Naša temeljna strokovna dejavnost je zaposlitveno svetovanje, širše rečeno vseživljenjska karierna orientacija. Gre za strokovno podporo celotni populaciji različnih generacij, od šolajoče se mladine, aktivno zaposlenih do tistih, ki so že upokojeni ali pa tik pred upokojitvijo. Izvajamo tudi vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. To so različne zaposlitvene spodbude, izobraževanja, usposabljanja. Vodimo tudi postopke za uveljavljanje pravice iz naslova socialne varnosti, torej kako do denarnega nadomestila in ustreznega zavarovanja. Sam sem izredno ponosen na vse svoje sodelavce, ki poskrbijo ravno za to, da prijava pri nas ni samo formalnost.

Po katerih kadrih je največ povpraševanja?

Na Gorenjskem se največje potrebe za delovna mesta, ki niso pogojena s formalno izobrazbo. Gre za panoge v proizvodnji, delavce za preprosta dela, čistilce … Ti razpisi so stalno odprti. Veliko povpraševanje je tudi na področju zdravstvenega in socialnega varstva, celotne logistike, na področju vzgoje in izobraževanja, varovanja oseb in premoženja. Skratka, povečuje se povpraševanje pri vseh storitvenih poklicih.

Je za ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije naš trg dela še zanimiv?

Ta bazen smo skoraj že izčrpali. Aktualni so Filipinci, kar je novost tudi na Gorenjskem. Filipinci imajo kulturno ozadje in vrednotni sistem podobna našemu, kar olajša tako vstop na trg dela kot samo vključitev v družbo. Je pa to nova realnost, na katero se bomo morali navaditi.

Kakšni so trendi zaposlovanja za letos?

Zanimivo – trendi, ki se začno dogajati na Gorenjskem, se sčasoma zgodijo po celi Sloveniji. Očitno smo zelo razvojno prebojna regija. Zagotovo nas je v določeno negotovost spravila energetska kriza, a za zdaj se zdi, da večjih pretresov ne bo. Pozna se tudi dogajanje v Ukrajini, ampak za zdaj kaže, da tudi v zvezi s tem ne bo hujšega. Glede na to, da so trendi oziroma uradne napovedi o dinamiki zaposlovanja še vedno v porastu, ostajamo zmerno pozitivni. Nekateri proizvodni obrati, predvsem na zgornjem delu Gorenjske, se res začasno zapirajo, nismo pa prejeli napovedi o odpuščanjih ali stečajih. Po zakonu moramo biti o tem takoj obveščeni, a take informacije v zadnjega pol leta nismo dobili. In to je trend, ki se ga lahko veselimo.

Kateri pa so poklici prihodnosti?

Raje kot o poklicih govorimo o kompetencah prihodnosti. Predvsem mladi se morajo zavedati, da je pomembno, da so čim bolj prilagodljivi, fleksibilni, usmerjeni k rešitvam in pripravljeni stopiti iz cone udobja. Zelo pomembna je informacijska pismenost. Da so sposobni v prostem času v npr. štirih urah na telefonu z njim vsaj uro ali dve početi tudi kaj koristnega Izjemno pomembna kompetenca je ustrezna komunikativnost oziroma odnos do lastnega in znanje vsaj enega tujega jezika.

Kjer je delo podplačano, se brezposelni zanj ne trudi preveč. To drži?

Drži, a ponovno pozivam k pogledu širše slike. Kariera se ne zgodi, ampak se zgradi. Po korakih, ne z danes na jutri. Uspeh ne pade z neba, ampak je pogosto sestavljen, predvsem na začetku, tudi iz slabih delovnih pogojev, nižje plače. Čakanje, da se bo kaj zgodilo kar samo po sebi, torej močno odsvetujemo. S takim pristopom si ceno na trgu sami nižamo in na to smo dolžni opozoriti. Seveda tudi pomagamo, da se to ne zgodi.

Pa so pogosti izgovori?

Mlad, zdrav človek mi je denimo enkrat rekel, da dela ne more sprejeti, ker mu je slabo, če se vozi z javnim prevozom. Nekdo drug, ne najmlajši, pa je pojasnil, da ne ve, kaj bi delal, ker se še išče. No, mogoče bi bil pa šef, ker rad »komandira«, je še dodal. Seveda se pogovorimo tudi o izgovorih, ampak karierno svetovanje in trg dela sta vendarle resna stvar in tega se, iz spoštovanja do vseh naših uporabnikov, lotevamo zelo resno.