Dežela pod Kavkazom (3. del)

Besedilo: Neža Markelj
Kategorija: Izleti GG / sreda, 11. januar 2023 / 13:31

Poleg odličnega vina, vedno svežega hačapurija in gostoljubja je Gruzija znana tudi po osupljivi naravi Velikega Kavkaza, kjer vznožja visokih vrhov obdajajo kamnite srednjeveške vasice z značilnimi stolpiči koškebi. Še pred dvajsetimi leti so bile regije severnega dela Gruzije zaradi teženj po osamosvojitvi nevarne in neobljudene, danes pa so eno izmed najbolj priljubljenih območij za pohodnike in turiste.

Iz Tbilisija v Kazbegi

Vasica, ki sliši na lokalno ime Stepantsminda, se je ob najinem prihodu kopala v zadnjih sončnih žarkih, ki so počasi izginjali za mogočnimi gorskimi stenami. Ineza, starejša gospa, ki je v naslednjih nekaj dneh postala najina druga mama, naju je v svoji hiši sprejela odprtih rok in naju postregla z vročim črnim čajem in domačim kislim mlekom. » Sorry, no water …« nama je v skromni angleščini že prvi dan razložila Ineza, da ni tekoče vode. Zato sva vsakodnevno večerno prhanje morala spremeniti v dolgotrajen obred (večkratnega) segrevanja vode iz vodnjaka na vrtu.

Jutra sva v Stepantsmindi začela z močno kavo in obilnim zajtrkom, si nahrbtnike napolnila z dobrotami, ki nama jih je na jedilni mizi večkrat pustila Ineza,in se zapodila lepotam Kavkaza naproti. »Pa saj to je kot iz pravljice,« se še zdaj slišim reči, ko sva stala na griču visoko nad vasjo, pred nama pa se je odpiral razgled na cerkev Svete trojice, ki je samevala na robu travnatega pomola, za njo pa je proti nebu silila veličastna gora Kazbek. Regija Kazbegi naju je popolnoma očarala tudi v naslednjih dneh, ki sva jih preživela v dolini Juta in med zapuščenimi vasicami, samostani in trdnjavo Zakagori v puščavsko vroči dolini Truso. Ena izmed najdaljših dolin v Gruziji je polna mineralnih vrelcev in žveplenih potokov, ki obarvajo pokrajino v rjasto oranžne in bele odtenke. Njeno pravo nasprotje je cvetoča in zelena Juta, ki jo letno obišče veliko pohodnikov z namenom prehodit priljubljen tridnevni treking do alpske vasice Roška, ki leži na drugi strani slikovitega gorskega masiva Čaukhi. Poleg Jute in doline Truso pa je med obiskovalci Kazbegija precej priljubljen tudi sprehod do velikega slapu Gveleti, ogled soteske Dariali in pohod do vznožja ledenika Gergeti.

In še bi prišla nazaj …

Če pomislim na dni v Kazbegiju, bi jih označila za najlepši in najzanimivejši čas najinega potovanja. Čas, ko sta nama Ineza in njen mož ponovno pokazala nevsiljivo gruzijsko dobrosrčnost, čas, ko sva se najedla sladkih blinov in domače krompirjeve pite, ter čas, ko sva se izgubljala med prostranimi dolinami Kavkaza in popolnoma odmislila tegobe razvitega sveta.

(Nadaljevanje prihodnjič)