Na fotografiji od leve proti desni: oblikovalec Stane Kosmač, urednik Zdravko Mlinar in sourednik Alojz Demšar / Foto: Tanja Mlinar

Žirovska »knjiga knjig«

V kinodvorani Svobode v Žireh so minuli teden predstavili zbornik Izzivi občanskega raziskovanja, v katerem skoraj sto avtorjev na več kot tisoč straneh prinaša izkušnje in pričakovanja iz Žirov in od drugod.

Pri knjigi, ki je nastajala skoraj dve leti, s svojimi avtorskimi članki sodeluje okrog 90 avtorjev, če dodamo še skupinske soavtorje, pa je vseh okrog 150.

Žiri – Zbornik v dveh delih, ki sta ga izdala Muzejsko društvo Žiri in Občina Žiri, označujejo za žirovski opus magnum – največje knjižno delo doslej o Žireh in Žirovcih v njihovem lokalnem, državnem in globalnem kontekstu. Uredil ga je Zdravko Mlinar, kot sourednik je sodeloval Alojz Demšar, oblikoval pa ga je Stane Kosmač. Kot je ob knjigi poudarila Andreja Ferreira, zbornik predstavlja edinstveno mobilizacijo avtorjev različnih starosti – od osnovnošolcev in srednješolcev do avtorskih prispevkov študentov, aktivnega prebivalstva in upokojencev – ter z različno stopnjo izobrazbe, vključno z vrhunskimi strokovnjaki različnih profilov in interesov.

Pri predstavitvi zbornika so poudarili dve posebnosti. »Prva je ta, da za razliko od večine krajevnih zbornikov, urejenih po formuli 'od paleolita do Tita', ne povzema le zemljepisnih, zgodovinskih in drugih domoznanskih posebnosti, da ni zazrt le v preteklost, ampak se osredotoča na aktualna vprašanja in skuša na ta način prispevati tudi k reševanju problemov.« Druga posebnost pa je ta, da poskuša udejanjiti ta čas v svetu zelo aktualno paradigmo občanskega raziskovanja (citizen science), so poudarili v predstavitvi. »Akademik Zdravko Mlinar je kot prvi v Sloveniji opozoril na mednarodno gibanje za občansko raziskovanje in znanost in večjo odprtost znanstvenih raziskav. V pripravah na izid te knjige je v Žireh spodbudil širok krog ljudi, da so opisali svoje nepoklicno raziskovanje, izkustveno znanje in možnosti, ki jih tovrstno udejstvovanje odpira. Hkrati pa je k sodelovanju pritegnil celo vrsto uglednih poklicnih raziskovalcev iz vse Slovenije.« Pri knjigi, ki je nastajala skoraj dve leti, s svojimi avtorskimi članki sodeluje okrog 90 avtorjev, če dodamo še skupinske soavtorje, pa je vseh okrog 150, so pojasnili.

»Z omenjeno knjigo so Žiri dobile posebno mesto v žirovskem in slovenskem prostoru. Predstavlja zanimivo iztočnico za nadaljnje raziskovanje,« je poudaril župan Franci Kranjc in dodal, da je s tem neprecenljiv dar Žirem in Žirovcem. Akademik dr. Slavko Splichal je priznal, da si ne drzne povzemati obširne vsebine te skrbno zasnovane, poglobljene in obsežne publikacije, je pa delo postavil v širši družbeni kontekst, predvsem v luči razvoja tako imenovane občanske znanosti. »Gre za idejo, ki bo v bližnji prihodnosti, ob hitrem razvoju digitalizacije, vse pomembnejša za družbeni razvoj. Družbe, ki se bodo v prihodnosti želele uspešno razvijati, bodo morale večji poudarek dajati vključenosti občanov v raziskovalno dejavnost. To delo dokazuje, da je to možno narediti na družbeno aktiven način.« Profesor Miran Hladnik pa je knjigo označil kar za žirovsko biblijo. »Naloga in funkcija raziskovanja oziroma znanosti je v tem, da služi skupnosti, predmetu, ki ga raziskuje. Pričakovanja, da mora znanost služiti ljudem, so se mi zdela zelo demokratična; danes s tem ni nobenih težav več, znanost se ne zapira več v slonokoščeni stolp.«

V nadaljevanju so na okrogli mizi o knjigi spregovorili tudi nekateri avtorji, ki so sodelovali pri njenem nastanku: Ema Ferreira, Milena Miklavčič, Erika Oblak, Mirjana Nastran Ule, Maja Vehar, Olga Vončina, Marjan Hočevar, Valentin Jesenko, Aleš Kacin in Miha Naglič. Zdravko Mlinar je priznal, da je še njega samega presenetilo, kako veliko število je bilo pripravljenih sodelovati pri nastanku zbornika. »Doslej je imela monopol le akreditirana znanost, izkustveno znanje ljudi pa je bilo podcenjeno. A danes bo znanost obogatila tudi sama sebe, če bo odprta – včasih je navaden občan boljši poznavalec sebe in okolja kot kdo drug.« Kot je še poudaril, je njihov zbornik treba razumeti kot rastočo knjigo – da je to torej šele začetek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. februar 2010 / 07:00

Jelovica kupila delež Inlesa

Škofja Loka - V ponedeljek je presenetila objava novice, da je škofjeloška lesna industrija Jelovica, ki je v lasti Gregorja Benčine, od GBD kupila desetino Inlesa. »To je...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Most med srednjeveškimi mesti

Škofja Loka - Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje ris...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Muslimani praznujejo bajram

Muslimani, živeči v Sloveniji, v ponedeljek, 8. decembra, praznujejo enega od svojih največjih praznikov - kurbanski ali hadžijski bajram.

Splošno / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Glikemični indeks ne pomaga samo sladkornim bolnikom

Ena od prvih nalog, ki jih pred bolnike z na novo diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 običajno postavi zdravnik, je zmanjšanje telesne teže.

Kranj / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Stražiški kulturni teden

V Stražišču je minuli teden potekal kulturni teden.

Šenčur / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.