Ruski imperij

Decembra 2022 je minilo sto let od ustanovitve Sovjetske zveze. Pred njo se je ta država imenovala Ruski imperij in predsednik Putin ne skriva ambicije, da bi ga obnovil. A kaj ko si je ruski imperializem že v Ukrajini polomil zobe …

Stoletnica Sovjetske zveze

Nekateri zmotno mislijo, da je Sovjetska zveza (SZ) nastala že z oktobrsko revolucijo leta 1917. Revolucija se je zgodila v tedaj največji državi sveta, uradno imenovani Ruski imperij. Po revoluciji je na ozemlju tega imperija nastalo več »sovjetskih republik«, ki so se po več letih državljanskih vojn decembra 1922 združile v Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).

Zadnja leta Ruskega imperija

Preberimo si, kaj se je v tistih letih dogajalo. »Leta 1914 je francosko ruska zveza pokazala svojo vrednost. Nemška vojska bi lahko uničila Francijo ali Rusijo, ne pa obeh hkrati. Ruska invazija v Vzhodno Prusijo je po dveh neuspešnih bitkah pripeljala v nemško ujetništvo 150.000 Rusov. Omogočila pa je Franciji, da je dobila prvo bitko na Marni. V Galiciji so ruske čete napredovale daleč v avstrijsko ozemlje. Velik udarec za Ruse je bil vstop Turčije v vojno na strani Nemčije; ni odprl le nove fronte na Kavkazu (kjer je šlo ruski vojski kar dobro), ampak je zaprl tudi vstop v Črno morje in s tem ruskim zaveznikom onemogočil materialno pomoč Rusiji po morju. Ruski vojski je izredno primanjkovalo streliva in orožja. Spomladi 1915 so se Rusi umaknili v Galiciji. Maja 1915 so centralne sile usmerile ofenzivo v Poljsko in zavzele ogromno ozemlja. Do jeseni je Rusija izgubila več kot milijon mož. Porazi so v Rusiji dvignili ogorčeno nezadovoljstvo. Car je sam prevzel vrhovno komando na terenu in je pustil prestolnico skupini drugorazrednih ministrov, za katere bi komaj lahko rekli, da so vlada. Mobilizacija delavcev in kmetov je onemogočila delovanje industrije in poljedelstva, transporti so bili preobremenjeni. Cene so rasle veliko hitreje kot plače. Primanjkovalo je dobrin, hrane. Nezadovoljstvo, zlasti delavskega razreda, je raslo. Leta 1916 se je vojaški položaj prehodno popravil. General Aleksej Aleksejevič Brusilov je napredoval v Galiciji in v ujetništvo je prišlo 400.000 avstrijskih vojakov (med njimi veliko Slovencev). Ljudsko nezadovoljstvo pa je raslo. Uradna birokracija je porabljala veliko energije v medsebojnih sporih. Ministri, ki jih je imenoval car, pogosto na predlog carice in Rasputina, so bili nekompetentni in nepopularni. Januarja 1917 se je oskrba s hrano v prestolnici še poslabšala. V začetku marca (februarju) je prišlo do februarske revolucije. Stavke, demonstracije in vrste za hrano so napolnile ulice z množicami. V nekaterih kasarnah so se pojavili upori in jasno je bilo, da vojaki ne bodo streljali na množice. Car je nekaj dni odlašal, da bi imenoval 'vlado narodnega zaupanja'. V Sankt Peterburgu je bil ustanovljen sovjet delavcev in zastopnikov vojakov; tudi duma je postavila stalni komite, ki ga je predlagal car. Sovjet in komite sta soglasno sestavila začasno vlado, sestavljeno v glavnem iz kadetov in oktobristov, pod vodstvom kneza Lvova. 15. marca so njegovi odposlanci prispeli v Pskov, kjer se je bil car ustavil v neuspelem poskusu, da se vrne iz vojaškega poveljstva v Sankt Peterburg. Tam jim je izročil svojo odpoved. Tisoč let stare monarhije je bilo konec. Sledili sta oktobrska revolucija in državljanska vojna, iz katere se je rodila Sovjetska zveza.« (Vir: Wikipedija) Konec SZ v letu 1991 imamo še v živem spominu.

Za kaj gre v Ukrajini

Odkar se je na oblasti v Ruski federaciji kot glavni naslednici SZ utrdil predsednik Putin, je že večkrat izjavil, da je bil razpad SZ »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«. Hkrati ne skriva ambicij, da bi veličino tega imperija obnovil. Za udejanjenje te ambicije si je izbral Ukrajino. Vojna v njej se ni začela 24. februarja letos s »specialno vojaško operacijo«. Začela se je leta 2014 z zasedbo in priključitvijo Krima in z vojaško podporo separatističnim regijam na vzhodu Ukrajine. V letošnjem poskusu vojaške in politične podreditve celotne Ukrajine pa je ruska vojska doživela pravi polom. Vojaški uspehi branilcev so po eni strani rezultat njihove odločnosti in poguma, po drugi pa gre zahvala veliki vojaški in politični podpori Zahoda, zlasti ZDA. V Ukrajini se ne bije neka lokalna vojna, ampak gre za merjenje moči Rusije in Zahoda. Rusijo zadržano podpira tudi Kitajska, ki ima svojo Ukrajino v Tajvanu. V letu 2023 bomo videli, ali se bo ta konflikt še zaostril ali pa umiril. »Vsi oboroženi konflikti se končajo s pogajanji in Rusija se temu ni nikoli izogibala. Prej kot Kijev spozna, da so pogovori nujni, bolje bo.« Tega ni izjavil kak ruski mirovnik, ampak predsednik Putin na nedavni tiskovni konferenci v Jekaterinburgu. Je mislil resno?