Na strokovnem posvetu na Brdu pri Kranju so se strokovnjaki spraševali, kakšen sistem potrebujemo, kako voditi, upravljati, meriti in evalvirati varnost cestnega prometa.

Ponedeljek je bil najvarnejši dan

Kljub napovedani ukinitvi javne agencije si bodo strokovnjaki še naprej prizadevali za večjo varnost cestnega prometa.

Brdo pri Kranju – V ponedeljek je bil najvarnejši dan v prometu v zadnjih 42 letih, kar pomeni, da se trend izboljševanja varnosti v cestnem prometu nadaljuje, je po koncu dvodnevnega strokovnega posveta Upravljanje varnosti cestnega prometa na Brdu pri Kranju dejal Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa. Agencija je po mnenju Ljuba Zajca vrhunec organiziranosti dela na področju varnosti cestnega prometa, kljub temu pa bo delovala le še konca leta. To ne pomeni, da si strokovnjaki ne bodo še naprej prizadevali za večjo varnost na slovenskih cestah, pripominja Zajc. Strokovni posvet vladnih in nevladnih organizacij je v začetku tedna v hotelu Kokra potekal v okviru SOL – Save Our Lives (Rešujemo življenja).

Prometna varnost se je v Sloveniji v zadnjih letih precej izboljšala, kar je razvidno tudi v manjšem številu smrtnih žrtev. Februarja letos je na primer na slovenskih cestah umrlo osem oseb, medtem ko je isti mesec pred štirimi leti število mrtvih precej višje – devetnajst. A na področju varnosti v prometu je nujen kontinuiran sistem, posamezne države pa same pogosto niso kos vsem težavam, je opozorila regionalna direktorica globalnega partnerstva za varnost na cestah pri mednarodnem Rdečem križu za Evropo in Centralno Azijo in tehnična direktorica projekta Kathleen Elsig.

Cilj projekta SOL je okrepiti zmogljivost lokalnih in regionalnih deležnikov pri preprečevanju prometnih nesreč v Srednji Evropi, Robert Štaba, sekretar komisije za vzgojo in varnost pri AMZS in vodja projekta SOL v Sloveniji, pa pri tem opozarja, da v Sloveniji drug za drugim ugašajo avtoklubi.

Polovica od šest tisoč kilometrov državnih cest, ki jih upravlja Direkcija RS za ceste, je v slabem ali zelo slabem stanju, njihova obnova pa bo v času krize še dodatno upočasnjena, je dejal vodja sektorja za investicije Tomaž Villenpart in opozoril, da je tudi infrastruktura poleg voznikov in vozil ključni element varnosti v prometu. Villenpart vidi rezerve tudi v posodobitvi zakonodaje, ki bo možna tudi na podlagi strokovnih izkušenj, predstavljenih na Brdu pri Kranju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 11. februar 2011 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 11. februar 2011, št. 12

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 12. december 2021 / 16:22

Ko se na vasi družine povežejo

Žablje – Žablje so majhen kraj na Gorenjskem, natančneje v kranjski občini. V tej vasi z manj kot desetimi hišami živijo ljudje, ki so med seboj zelo povezani. V času korone se ta povezanost le še...

Tržič / nedelja, 12. december 2021 / 16:16

Praznovanje drugačno, a vendar slovesno

Tržič – Pomemben datum v zgodovini Tržiča je 12. december, dan, ko je bil leta 1492 Tržič iz vasi povzdignjen v trg. Dogodku v čast in spomin je na ta dan občinski praznik. Tako kot lani bo tudi le...

Slovenija / nedelja, 12. december 2021 / 16:15

Jabolki kakovosti tudi za dve gorenjski šoli

Ljubljana – Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) je v torek skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport že 16. leto zapored podelil priznan...

Šport / nedelja, 12. december 2021 / 16:13

Hokejski upi v Talinu

Slovenska hokejska reprezentanca do dvajset let bo od nedelje naprej nastopala na svetovnem prvenstvu v Estoniji.

GG Plus / nedelja, 12. december 2021 / 16:07

Spomini na leto 1991, 4. del

Zanimalo nas je, kako so prebivalci Gorenjske doživljali zgodovinske dogodke leta 1991. Da bi dobili nekaj odgovorov, smo za pomoč prosili prof. Ireno Rahotina z Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja....