Moji odnosi

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / nedelja, 18. december 2022 / 14:46

Odnosi, v kakršnih živimo, določajo naš nivo sreče. Nekateri se morda s to ugotovitvijo ne bodo strinjali. Kdo je lahko razsodnik? Najprej jaz sam. Poglejmo pri sebi, kdaj smo (dolgoročno) srečni in kdaj nesrečni. Jasno, da imamo tudi trenutke evforije, npr. uspehi v poklicu, rojstvo otroka, uspehi v športu, nenadni zaslužek, odlično opravljen posel ... To so skrajnosti, ki ne trajajo zelo dolgo. Dolgoročno pa k sreči znatno prispevajo urejeni odnosi. Da znam spoštovati druge in da sem spoštovan, da imam urejen odnos z možem, ženo, da se v starosti rad dobivam z otroki in vnuki in še bolj, da si odrasli potomci želijo družbe dedka in babice. Drugi razsodniki so lahko starejši ljudje. Oni imajo pogled nazaj in vedo, kaj v življenju šteje. Bližajoča smrt zmanjša pomen materialnim dobrinam in hkrati močno dvigne pomen npr. prijateljstvu, iskrenosti, zdravju, hvaležnost za vsakdanjik ... to so lastnosti, kreposti, stanja, ki so pravzaprav zastonj. Le vzeti jih moramo. Tretji razsodnik je lahko znanost. In ima enoznačen odgovor – urejeni odnosi se močno povezujejo z doživljanjem sreče in zdravjem.

V naših odnosih se vedno ustvarja poseben prostor. Strokovno rečemo temu interpersonalni prostor. Ustvarjata ga oba. Če nič ne storimo, se bo kreiral odvisno od najinih podzavestnih stanj. Zato sva oba odgovorna za odnos, ki ga ustvarjava. Oba. V naši kolumni pogosto pišemo o meni, o mojih stanjih, o delu sebe, ki jih prinašam v odnose, o moji vlogi. Zanimanje zame je pomembno, ker lahko spreminjam le sebe. Ker oba soustvarjava prostor najinega odnosa, je enako pomembno tudi zanimanje za sogovornika, zanimanje za mojo ženo, punco, za mojega moža, fanta, zanimanje za moje otroke (ne glede na starost). Od otrok ne moremo pričakovati toliko zanimanja, ker imajo oni svoje otroke. To svobodo jim moramo dopustiti.

Pri ustvarjanju skupnega odnosa je pomembno, da se vnaprej otresemo določevanju, kakšen je drugi. Če želimo dober odnos, je škodljivo drugega opredeliti za neumnega, neukega, premladega, prestarega, premalo šolanega … Niti se ni smiselno spustiti v analizo razlogov za njegovo vedenje. Če želimo izboljšati odnos, povečajmo radovednost in zanimanje za drugega. Kot se zanimamo zase in svoja stanja, ravno toliko nas mora zanimati, kaj se dogaja z drugim. Torej radovednost: »Zdi se mi, da si zmedena med najinim razgovorom. Opazil sem, da si spregledala dva sestanka. Sprašujem se, ali se kaj dogaja s teboj? Ali si v redu?« Za ustvarjanje najinega skupnega prostora, odnosa je ravno tako pomembno poslušanje sebe in radovednost za drugega. Še celo več. Vživljanje v drugega – kako so videti stvari skozi njegove oči.

Še ena stvar je: Bolj ko se osredotočam nase, več prostora imam, da sem prijazen, velikodušen in radoveden do sogovornika. To je dober občutek.