Vlada z ukrepi za prihodnje leto

Vlada je ta teden sprejela 1,2 milijarde evrov težak predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, predstavniki delodajalskih organizacij pa predlagajo nekaj sprememb.

Ljubljana – Pomoč gospodarstvu, ki ga je v začetku tedna potrdila vlada, med drugim vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Kot je ob sprejetju povedal gospodarski minister Matjaž Han, so zajeli vse gospodarske panoge in vse velikosti podjetij, pomoč pa je ciljno naravnana na tista podjetja, ki jo bodo najbolj potrebovala. Kot je dejal, so z zakonom pripravljeni tudi na morebitno poslabšanje gospodarske situacije in primere, da bi morala nekatera podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo.

Predlog zakona bo državni zbor obravnaval ta mesec, spremembe pa bodo veljale od prvega januarja. Celotna ocenjena finančna vrednost ukrepov pomoči za gospodarstvo za 2023 in deloma za 2024 znaša predvidoma 1,2 milijarde evrov. Za ukrep sofinanciranja visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare je namenjenih do 850 milijonov evrov, za sofinanciranje ukrepov skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo doma 100 milijonov evrov in za ukrep izboljšanja likvidnosti podjetij 250 milijonov evrov.

Predlog zakona pa ne rešuje osnovnega problema, torej visokih ponudb za zakup električne energije v prihodnjem letu, so v skupni izjavi za javnost zapisali v petih največjih delodajalskih organizacijah, kjer so na predsednika vlade naslovili tudi stališče, v katerem so zapisali, da uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, ni vplivala na višino teh ponudb, zato je tudi učinek predloga zakona zelo skromen. »Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi,« pravijo in dodajajo, da v tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ trideset delovnih dni.

Delodajalske organizacije pričakujejo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v državnem zboru spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč, »sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju«.