Pričakujejo večjo podporo

Zadruge pričakujejo z novo kmetijsko politiko še večjo državno podporo, med drugim tudi revizijo strateškega načrta pri kolektivnih naložbah.

Gorjuša – Zadružna zveza Slovenije je tudi letos pripravila za svoje članice – zadruge regijske posvete, na katere je povabila vodstvene delavce ter predstavnike upravnih in nadzornih odborov zadrug. Regijski posvet za kamniško-zasavsko, ljubljansko in gorenjsko regijo je bil sredi novembra v Jamarskem domu na Gorjuši pri Dobu. Glavne teme posveta so bile strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, subvencije, poslovanje zadrug, nove možnosti financiranja zadrug in nova zadružna digitalna platforma zadruzno.si.

Pripravljajo predpise za izvajanje politike

Urška Keše, vodja službe za strateški načrt pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejala, da na ministrstvu, po potrditvi strateškega načrta v Evropski komisiji, že pripravljajo uredbe, ki bodo omogočile izvajanje načrta. Pripravili bodo triindvajset uredb, pri tem pa bodo dali prednost uredbam, ki bodo omogočile izvedbo subvencijske kampanje. Tako pri neposrednih plačilih kot pri ukrepih za razvoj podeželja je v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem veliko novosti in sprememb, med drugim sprememba točkovanja kmetij na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, spremljanje kmetijskih zemljišč (Gerkov) s pomočjo satelitskih posnetkov in aplikacije Sopotnik, uveljavitev sheme plačila za podnebje in okolje, uvedba plačila za območja Natura 2000 …

Pomembna vloga zadrug

V zadružni zvezi si po besedah predsednika Boruta Florjančiča prizadevajo, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v strateškem načrtu prepoznalo pomembno vlogo zadrug pri krepitvi pogajalskega položaja družinskih kmetij v verigi preskrbe s hrano. »Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo to vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo. Naložbe v živilskopredelovalno dejavnost so izredno drage in se težko povrnejo,« je dejal Florjančič in dodal: »Če ob tem predelava temelji le na lokalni surovini, in ne ceneni, borzni surovini s tujih trgov, nas to še dodatno bremeni.« Zadružniki pričakujejo tudi revizijo strateškega načrta pri kolektivnih naložbah, med drugim zahtevajo zvišanje meje javne podpore za tovrstne naložbe.

Na posvetu na Gorjušah med zadružniki glede strateškega načrta ni bilo veliko pripomb. Predsednik žirovske kmetijsko-gozdarske zadruge Anton Kokelj je izrazil bojazen, da bodo kmetije, če bodo želele izpolnjevati vse zahteve, morale zmanjšati rejo živine, s tem pa država ne bo povečala samooskrbe s hrano, kar je sicer eden od ciljev kmetijske politike.

Satelitsko spremljanje kmetijskih površin

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je predstavila izplačilo letošnjih plačil in priprave na novo subvencijsko kampanjo, ki se bo začela 15. marca. Kot je povedala Metka Večko, vodja sektorja za neposredna plačila na agenciji, bo že prihodnje leto obvezna uporaba sistema za satelitsko spremljanje kmetijskih površin in aplikacije Sopotnik. Agencija bo na osnovi satelitskih posnetkov lahko pregledovala rabo zemljišča, vrsto posevka pa tudi delovne aktivnosti na zemljiščih (oranje, košnjo), ne pa tudi višine košnje, uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter paše. Na podlagi zaznanih delovnih aktivnosti bo Gerke označila z barvnimi pikami: zelena barva bo pomenila, da je kmetijska dejavnost zaznana, rumena, da še ni dovolj informacij, rdeča pa, da rezultati ne potrjujejo prijavljenih podatkov v zbirni vlogi. V primeru ugotovljenega neskladja bo kmet v neposredni komunikaciji z agencijo lahko še pred izdajo odločbe odpravil neskladje ali prilagodil zahtevek v zbirni vlogi ter se s tem tudi izognil kaznovanju.

Večji prihodki in višji dobiček

Zadružna zveza je na posvetu predstavila finančno in blagovno poslovanje zadrug v Sloveniji in še posebej v kamniško-zasavski, ljubljanski in gorenjski regiji. Zadruge so lani v primerjavi z letom prej povečale prihodke za sedem odstotkov, neto čisti dobiček za dve petini, število zaposlenih za sedem odstotkov, plače za pet odstotkov … 47 zadrug je poslovalo s čistim dobičkom, 13 zadrug pa z izgubo. V kamniško-zasavski regiji sta lani čisto izgubo izkazovali dve zadrugi, v gorenjski ena, v ljubljanski pa nobena.

Zadruge so lani odkupile štiri petine vsega mleka v Sloveniji, dve tretjini klavnega goveda, več kot polovico klavnih prašičev, čez sedemdeset odstotkov grozdja, skoraj tretjino žita (vključno s koruzo) … V primerjavi z letom prej so povečale deleže pri odkupu goveda, mleka in lesa, dolgoročno je najbolj kritičen upad odkupa klavnih prašičev.

Zadruzno.si s ponudbo 13.500 kmetij

Zadružna zveza je predstavila tudi novo digitalno platformo zadruzno.si, ki na enem mestu predstavlja ponudbo 13.500 družinskih kmetij, povezanih v šestdeset kmetijskih in gozdarskih zadrug, članic zveze. Predstavitev je namenjena širši javnosti, predvsem pa organizatorjem prehrane v vrtcih, šolah, bolnišnicah in negovalnih domovih.

Nove možnosti financiranja zadrug

Zadrugam in zadružnim podjetjem se odpirajo tudi nove možnosti ugodnih financiranj. Na pobudo zadružne zveze je Slovenski regionalni razvojni sklad pripravil javni razpis, s katerim jim namenja tri milijone evrov ugodnih posojil za nakup, gradnjo ali obnovo poslovnih zgradb in drugih poslovnih prostorov s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, za novo ali rabljeno opremo in delovne stroje, za prevozna sredstva za zagotavljanje kakovosti pridelkov in živil ter dobrega počutja živali …

Svojo ponudbo posojil je predstavila tudi Deželna banka Slovenije.