Rodila se je Tadejčica

Življenje kot krompirjeva plesen, 2. del

»Gašper me je objel in mi predlagal, naj se odpočijem, on pa bo za 'pet minut' še nekam šel. V trenutku sem zaspala. Prebudila sem se enkrat sredi noči, a ga še ni bilo ob meni. Hotela sem vstati in iti pogledat, kje je, a so deske v spalnici tako škripale, da sem raje zlezla nazaj v posteljo …«

Marija – ob pomoči hčerke Tadeje, ki jo ves čas spodbuja, da česa ne pozabi – takole nadaljuje: »Naslednje jutro me je tašča vrgla iz postelje že malo po peti uri: 'Pa hitro pridi v kuhinjo, ker pri nas poležavajo le lenuhi!' Njen glas je bil osoren, kar malo bala sem se je. Hotela sem jo vprašati, ali je kaj videla moža Gašperja, a sem si premislila. Bala sem se, da bi se začela še bolj kregati nad mano. Ves dan me je priganjala k delu. A ker je zelo enako počela doma mama, sem jo je ubogala. Takoj je pač moralo biti! Zdelo se mi je čisto normalno, da si je sama privoščila čaj, v katerega je ulila precej vina, jaz sem pa pila vodo. Menda zato, da v moje telo ne bo prišel strup. Računala je namreč, da sem že noseča ali pa bom to kmalu postala. Niti v sanjah si ji nisem upala povedati, da sem bila še zmeraj – nedolžna. Gašper je vsak večer nekam šel za 'pet minut', jaz pa sem, še preden se je vrnil, vsa utrujena zaspala.

Dan je bil dnevu enak. Zelo garaški. Opoldan je šla tašča domov skuhat kosilo, ki je bilo prav tako iz dneva v dan enako: krompir v oblicah, žganci, zelje, repa, krompirjev golaž, dvakrat mesečno vampi, posukana župa, mlečni riž, po katerem je polila ocvrto smetano. Zvečer pa polenta z mlekom ali star kruh, namočen v mleku in jajcih ter popečen kar v peči. Tast si je po večerji narezal še domače salame. Lahko sem jo požirala z očmi, pa mi ni odstopil niti koščka.

Tast in Gašper sta dobila zraven vsakega kosila še nekaj mesnatega – kotlet, kurje bedro, krvavico, klobaso, v ponvici popečeno slanino. Popili so tudi precej čaja, pomešanega z vinom ali rumom. Žal je bil meni prepovedan, pa tako mi je včasih zadišal.

Enkrat sredi avgusta, ves dan je treskalo in grmelo, pa tudi vode so zelo narasle, smo ostali doma. Po celodnevnem pranju in likanju sem bila zelo utrujena. Sredi noči me je prebudilo grozno vpitje. Tašča se je drla na moža, kot bi se ji zmešalo. Vpila je, da dobro ve, kam hodi, a da bo moral tudi doma kaj 'narediti', da ne bodo ljudje opravljali. Kaj točno je imela v mislih, nisem vedela, le slutila. Tisto noč se ni nič zgodilo, se je pa naslednjo. Ko je zvečer legel k meni, ni bil čisto trezen. Nerodno me je objel, za kar sem mu bila zelo hvaležna. Od poroke naprej tega ni še nikoli naredil. Potem mi je ukazal, naj se slečem, ker njegova mama zahteva vnuka. Skoraj bi se udrla v tla od sramu. Na tisto, kar je sledilo, nisem bila čisto nič pripravljena. Strašno je bolelo! Veliko lepše mi je bilo tudi brez 'tega'.

Zanosila sem šele po tretjem zelo mučnem poskusu. Ne le Gašperju, tudi meni se je oddahnilo, da je bilo bolečega, nasilnega 'matranja' konec. Tašča je takoj sporočila moji mami, da 'zdaj pa bo nekaj.' Bila je sveto prepričana, da bom rodila vnuka. Moškega potomca, ki bo nadaljeval tradicijo kmetije.

Tadeja se je rodila 2. 11. 1980. Kakšno razočaranje! V porodnišnico je prišel pome moj najljubši brat, ker Gašper ni hotel. Že od trenutka, ko je izvedel, da sem rodila hčerko, je bil pijan. Brat je bil zelo prijazen in ljubeč. Ko me je zagledal, me je stisnil k sebi in dolgo časa objemal. Tega sicer nisem nameravala, a sem se zjokala. Po eni strani sem bila presrečna, ker sem končno imela otročka, ki sem se ga razveselila, po drugi strani pa me je bilo strah iti domov. 'Če bo karkoli narobe, me pokliči, pa pridem pote,' mi je naročil brat.

Življenje je postalo zelo težko. Tast in tašča sta se na vso moč trudila, da bi ohranila kmetijo, Gašper pa je takrat, ko je bilo največ dela, izginil za 'pet minut'. Ker nisem hodila med ljudi, nisem vedela, kaj počne. Po pravici povem, tudi radovedna nisem bila. Glavni namen poroke je bil z mojo Tadejčico v celoti izpolnjen. Po treh mesecih sem že šla v hlev. Otroka sem zavila v odejo in ga položila v košaro, medtem ko sem pomolzla krave. Tast je poskrbel za krmo, skidal gnoj, tašča pa je mleko iz golide prelila v kanglo, ki jo je naslednji dan odpeljala v zbirališče. Pomivanje kangle je bila moja dolžnost. Preden sem šla otroka podojit, sem morala živini še nastlati, da se ni prestopala po lastnih iztrebkih. Na srečo je bilo čez zimo bolj malo dela, skrbeti sem morala le za zelje, ki smo ga kisali v velikanskih sodih. Taščina sestra ga je prodajala na tržnici v Ljubljani, pa je moralo biti brezhibno. Najbolj sem se namučila, ko sem odmikala težke kamne, pobirala vodo in dolivala novo. Žal sem se pri tem delu 'pretegnila'. Začela sem močno krvaveti, skupaj s Tadejčico, ker sem jo še dojila, sem se znašla v bolnišnici.

Nekoč me je obiskal brat. Z zdravnico, ki me je operirala, sta se slučajno poznala, kar je pri njeni novi hišo poskrbel za opaž. Poklicala ga je k sebi na pogovor. Kaj točno sta se pogovarjala, ne vem, ker mi brat ni nikoli povedal. K meni v sobo se je vrnil zelo žalosten. Ves čas me je držal za roko, ko se je prebudila hčerka, je pestoval tudi njo. Zdravnica mu je med drugim povedala, da sem imela tam spodaj veliko raztrganin zaradi nasilnega in grobega seksa. Meni se je pa zdelo, da tako mora biti … Da brez grobosti otrok sploh ne nastane.

Ko sem se vrnila domov, je bilo fizičnega dela manj, sem pa bila zato deležna psihičnega nasilja. Kakšen dan je tašča tudi dvignila roko in me za prazen nič udarila.«

(Konec prihodnjič)

Komentarji (1)

Darja Lang

Pa kje Miklavčičeva pobira te zgodbe,,,, ženska je rodila leta 1980. Kaj ni hodila OŠ, a niso imeli biologije.... Kje bogu za hrbtom so pa to živeli.... Ker se je pretegnila, je morala v bolnišnico in bratu je ginekologinja predavala.... vsa je bila od grobega seksa raztrgana - a res, a pri porodu je bilo pa vse ok.... Pa tašča jo toook maltretirala, tudi čaja ni smela pit..... pa je kar vdano, tiho trpela.... o možu ne duha ne sluha.... bla bla....

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 29. februar 2012 / 07:00

Biatlonci na svetovnem prvenstvu

Slovenski biatlonci so že v Ruhpoldingu, kjer se bo v četrtek s tekmo mešanih štafet začelo letošnje svetovno prvenstvo.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 5. februar 2022 / 18:53

Ukrepi korak v pravo smer

Ukrepi za omilitev posledic dviga cen energentov so korak v pravo smer, pravijo na GZS, kjer obžalujejo, da jih vlada ni sprejela že prej. Na obrtno-podjetniški zbornici pa menijo, da bi morali vključ...

Šport / sobota, 5. februar 2022 / 18:50

Priznanja kranjskim športnikom

Zaradi zdravstvenega stanja v povezavi s covidom-19 javne prireditve ob podelitvi priznanj najboljšim športnicam in športnikom ter športnim delavkam in delavcem letos že drugo leto zapored ni bilo.

Zanimivosti / sobota, 5. februar 2022 / 18:50

Obrnjeno na glavo

Ta teden je močan veter pometel marsikatero gorenjsko dvorišče, na sosedov vrt odnesel kakšen kos perila, ki se je sušilo na svežem zraku, in prevračal zabojnike za smeti. Ena od »žrtev« posebej mo...

Kranj / sobota, 5. februar 2022 / 18:48

Fotonatečaj za koledar

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) občanke in občane vabi k sodelovanju na fotonatečaju za koledar za leto 2023, ki ga nameravajo ustvariti z avtorskimi fotografijami, nastalimi na območju kranjske...

Šport / sobota, 5. februar 2022 / 18:45

Pri članih najboljši Luka Kovačič

Na Jezerskem so tradicionalno gostili turnosmučarsko tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal, obenem pa je to tudi Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča. Tekmovanje je bilo šestindvajseto, memorial...