Država v prihodnjem letu z rekordno porabo
Sprejeta proračuna za prihodnji dve leti
Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2023 in 2024. Proračun za prihodnje leto bo rekorden, saj s 16,69 milijarde evrov predvideva najvišjo porabo doslej, v letu 2024 pa se bo ta nekoliko znižala. Načrtovani prihodki v letu 2023 so 13,38 milijarde evrov. Primanjkljaj se bo tako prihodnje leto povzpel kar na 5,3 odstotka BDP, na kar bodo vplivale tudi visoke rezerve za financiranje ukrepov za blaženje posledic energetske krize (1,2 milijarde evrov). Prihodki v letu 2024, ko vlada pričakuje umirjanje energetske krize in zato tudi znižanje inflacije, naj bi znašali 13,79 milijarde evrov, proračunski odhodki pa 15,51 milijarde evrov. Proračuna sta vseeno naravnana razvojno, za investicije je z 2,4 milijarde evrov načrtovanih največ sredstev doslej, je poudaril finančni minister Klemen Boštjančič. V letu 2024 bo za investicije namenjeno 1,8 milijarde evrov. Na podlagi sprejetega zakona o izvrševanju obeh proračunov se bo država prihodnje leto lahko zadolžila za skoraj pet milijard evrov, leta 2024 pa za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov. Zneski letnega dodatka za upokojence se bodo zvišali za pet evrov na od 145 do 455 evrov, občinam se bo povprečnina s sedanjih 645 evrov na prebivalca v prihodnjih dveh letih zvišala na 700 evrov. Posledično se povečujeta obseg sredstev za finančno izravnavo občin in obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.
Prenova kliničnega centra
Prenova glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki v petdeset letih še ni bila nikdar prenovljena, teče po načrtih, čeprav je vlada evropska sredstva za energetsko sanacijo preusmerila v druge projekte, je po sredinem obisku najpomembnejše zdravstvene ustanove v državi skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot je dejal, pričakuje dokončanje prenove do konca leta 2025. Obnovo glavne stavbe UKC bodo namesto z evropskimi sredstvi financirali iz proračuna, je pojasnil in dodal, da se bo po projekcijah zunanje in notranje obnove projekt podražil za približno 15 milijonov evrov, kar je že predvideno v rebalansu proračuna. Premier in minister sta obiskala tudi Onkološki inštitut, kjer je bila po ministrovih besedah ponovno dana obljuba o čimprejšnji gradnji protonskega centra in širitvi inštituta, za kar bodo sredstva poiskali znotraj načrta za okrevanje in odpornost.
Predlagajo omejitev županskih mandatov
Za nami je prvi krog lokalnih volitev, v 47 občinah bodo morali izvesti še drugi krog županskih volitev. Letošnje lokalne volitve v Sloveniji so spremljali tudi opazovalci Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki je svetovalno telo Sveta Evrope. Kot so ugotovili, so nedeljske volitve potekale zgledno, v Sloveniji pa vlada visok nivo zaupanja v volilni sistem. Kljub temu ugotavljajo, da so pri organizaciji lokalnih volitev še možne izboljšave, med drugim poenotenje pravil označevanja in pečatenja volilnih skrinjic po vsej državi (ta so zdaj v domeni posamezne občinske volilne komisije) in razdelitev največjih volišč na dve ali tri manjša. Opazovalna misija je priporočila tudi razpravo o trajanju županskih mandatov, ki je v Sloveniji trenutno neomejeno. Kot priporočajo, bi se ti lahko omejili na največ dva mandata zaporedoma. V 51 občinah je bil namreč samo en kandidat za župana, pa tudi sicer je glede na slovenski volilni sistem zelo težko zamenjati župana. »Neomejeni županski mandati omejujejo tudi možnosti za mlajše generacije v politiki,« je poudaril vodja delegacije David Eray. Misija je med drugim priporočila tudi zvišanje praga za financiranje volilnih kampanj, s čimer bi se izognili, da kandidati iščejo »kreativne načine zbiranja donacij za lastne kampanje«, kar je še posebej pomembno za državo, ki je znana po velikem številu nestrankarskih kandidatov in neodvisnih list. Prav tako je veliko možnosti za izboljšanje na področju zastopanja žensk v lokalni politiki, saj je teh zlasti med župani malo.
Našli mrtvega dojenčka
V sortirnici odpadkov na deponiji Špaja dolina pri Grosupljem so v soboto pri ločevanju odpadkov našli truplo dojenčka. Truplo so po najdbi odpeljali na obdukcijo na Inštitut za sodno medicino v Ljubljano, ki naj bi podala točne okoliščine smrti novorojenčka. Tako med drugim še ni znano, ali je šlo za detomor ali umor, saj še niso znani vzroki smrti, je pojasnila policija, ki v okviru preiskave prosi vse, ki imajo kakšne informacije o dogodku, da jih sporočijo. Podrobnejših informacij še ni, so pa na policiji potrdili, da je bil novorojenček moškega spola.