Okoli blagajn obstaja še vrsto neznank

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / / 12:19

Bližje, ko je obvezno potrjevanje gotovinskih računov, več zanimanja zavezanci kažejo za nov sistem davčnih blagajn. A kot pravijo naši sogovorniki, z nakupom ustreznih programov še ne hitijo, morda tudi zato, ker se mnogim porajajo še številna vprašanja.

Kranj – Od sprejema zakona o potrjevanju računov so minili že dobri trije meseci in uvedba sistema davčnih blagajn, s katerim želi država podobno kot na Hrvaškem omejiti sivo ekonomijo, je pred vrati. Pravšnji čas torej, da preverimo, kako so zavezanci že pripravljeni na davčne blagajne.

Sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Kranj Daniela Žagar je pojasnila, da so za svoje člane doslej pripravili že dva seminarja na temo davčnih blagajn, tretji je bil na vrsti v torek popoldne. »Opažamo, da obrtnike skrbi, kako bo vse skupaj potekalo in kakšni stroški bodo nastali z davčnimi blagajnami. Kot sedaj kaže, ne bo vse tako enostavno. Med drugim je treba spremeniti tudi interne akte, tj. pravilnik o blagajniškem poslovanju, in ga uskladiti s pravilnikom o računovodstvu, zato ločene seminarje izvajamo tudi na to temo,« je povedala. V kranjski obrtni zbornici priporočajo svojim članom, naj se o postopku potrjevanja računov in zakonskih obveznostih čim prej poučijo, saj ni dovolj le kupiti ustrezen program. »Tistim članom, ki bodo kupovali vse na novo, svetujemo, da s skupnim nastopom znotraj sekcije pri ponudniku dosežejo ugodnejšo ceno,« pravi Žagarjeva. »Z 2. januarjem, ko bodo davčne blagajne obvezne, sicer pričakujemo nekaj porodnih krčev, zato smo na finančno upravo že apelirali, naj na začetku ne bodo prestrogi do zavezancev in naj se namesto sankcioniranja raje odločajo za opozorila. Kot nam zagotavljajo, bodo tako tudi postopali,« je še dejala.

Nežka Zadnikar, direktorica računovodskega servisa Vencelj Preddvor, ugotavlja, da njihove stranke sicer vse bolj poizvedujejo o ustreznih programih, a se za konkretne nakupe večinoma še ne odločajo. »Bojim se, da bo 2. januarja, ko bo šlo zares, vladala kar precejšnja zmeda med zavezanci.« Kot opaža, se o novem sistemu bolj zavzeto zanimajo majhni zavezanci, manj vneto pa zavezanci, ki izdajo veliko gotovinskih računov. »Opažamo tudi, da okoli davčnih blagajn obstaja še vedno precej neznank. Kot kaže, bodo tudi zato številni zavezanci v prehodnem obdobju še vedno raje uporabljali vezane knjige računov, ki pa zahtevajo sprotno poročanje finančni upravi o izdanih računih. Mislim, da si številni sploh ne predstavljajo, kako veliko birokratskega dela bo to prineslo, vsaj tistim, ki izdajo veliko računov,« pravi. Zavezanci sicer na uvedbo davčnih blagajn večinoma gledajo kot na nepotreben strošek. »Žal je tako, da poštena večina v tem primeru nosi posledice ravnanja manjšine, ki utajuje davke,« je še pristavila.

Kot da država nima zaupanja

Tatjana Mikič, direktorica računovodskega servisa Mi-Ša iz Strahinja, pa nasprotno meni, da uvedba davčnih blagajn ne bo tako stresna, kot se napoveduje. »Strankam navadno svetujem, naj ne hitijo preveč z nakupom programske opreme, saj imajo ne nazadnje na razpolago še prehodno obdobje, v katerem se bodo zagotovo še izkristalizirale določene neznanke oz. pomanjkljivosti sistema. Več bo tudi ponudnikov programov, ki bodo s tem tudi cenovno ugodnejši. Sicer pa so tisti, ki potrebujejo le nadgradnjo obstoječih elektronskih blagajn, to že večinoma storili, drugi za zdaj še čakajo,« je dejala. »Naše stranke se zaradi uvedbe davčnih blagajn niti ne jezijo, vlada pa splošno mnenje, da tisti, ki že doslej niso izdajali računov, tudi zaradi davčnih blagajn ne bodo ravnali drugače,« je povedala.

Pokukali smo še h končnim uporabnikom davčnih blagajn. Lastnica škofjeloškega frizerskega salona Tia Valerija Vaupotič, sicer tudi predsednica sekcije frizerjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Škofja Loka, se sprašuje, zakaj se je treba pri davčnih blagajnah kar naenkrat zgledovati po državah, kot so Hrvaška, Bolgarija in Slovaška, in ne po Nemčiji in Avstriji, ki takega sistema ne poznata. »Kot da naša država nima nobenega zaupanja v svoje državljane,« pravi. Sama se je sicer na uvedbo davčnih blagajn že v celoti pripravila, priznava pa, da se večina njenih kolegic v frizerski sekciji še ni. »Sama sem že doslej uporabljala elektronsko blagajno, zato sem se odločila za njeno nadgradnjo. Večina frizerk, ki davčne blagajne sprejemajo kot nujno zlo, pa bo v prehodnem obdobju še ostala na vezanih knjigah računov. Ponudnikov programske opreme je sicer kar veliko, a se večina še obotavlja pri nakupu,« je povedala.