Spletne goljufije v porastu

Slovenski policisti so letos prejeli že skoraj osemsto prijav spletnih goljufij v višini štirinajst milijonov evrov, lani pa šeststo prijav za oškodovanje v višini dvanajst milijonov evrov.

Ljubljana – Prejšnji teden je potekal mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ob katerem so v Združenju bank Slovenije (ZBS)v sodelovanju z upravo kriminalistične policije in nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT SI-CERT opozorili na skokovit porast spletnih prevar tudi v Sloveniji. Strokovnjaki so zato na dogodku Zlorabe na področju elektronskega poslovanja pozvali uporabnike spleta k preventivnemu ravnanju. Denarna sredstva v spletnih goljufijah so namreč običajno izgubljena za vedno.

Ozaveščenost uporabnikov je ključna za preprečevanje zlorab, ki se najpogosteje zgodijo na delovnih mestih, preko mobilnih naprav in na spletu, je opozorila tudi direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo. Samo v evropskem prostoru se namreč izvrši več kot štiri tisoč kibernetskih napadov na dan, kar 95 odstotkov pa jih je povezanih s človeškim ravnanjem.

Da so spletne goljufije v velikem porastu že od izbruha pandemije covida-19 naprej, ugotavljajo tudi na policiji. David Gracer iz uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi je pojasnil, da so letos prejeli že 790 prijav s skupnim oškodovanjem skoraj 14 milijonov evrov, predlani pa več kot 600 prijav s skupnim oškodovanjem več kot 12 milijonov evrov.

Policija najpogosteje obravnava prevare v povezavi z lažnimi investicijskimi vlaganji in t. i. vrivanje v poslovno komunikacijo (BEC), kjer goljufi prevzamejo identitete prodajalcev in podjetja napeljejo k plačilu robe na svoje tekoče račune. Vse več je tudi goljufij z nedostavljenimi artikli, kjer uporabniki prek nepreverjenih spletnih strani naročajo poceni blago, po katerem je veliko povpraševanja. Trenutno so »v modi« peleti.

Policisti svarijo tudi pred t. i. phishingom podatkov za dostop do elektronskih bank, kar prevaranti izvedejo s pošiljanjem sporočil SMS in elektronske pošte v imenu bank, v katerih se skrivajo povezave do želene spletne banke. Na ta način od uporabnika, prepričanega, da gre za njegovo banko, pridobijo podatke, ki jih goljufi uporabijo za prenakazila njegovih sredstev, največkrat v tujino.

Gracer je posvaril še pred ponujanjem ugodnih kreditov prek različnih spletnih oglasov, za katere so vedno potrebna vnaprejšnja plačila stroškov, in pred lažno tehnično pomočjo, ko goljufi uporabnike »obvestijo«, da je njihov računalnik okužen, in jih prepričajo v namestitev programov za oddaljen dostop do računalnika. Ob tem pridobijo podatke za dostop do spletne banke, kar privede do tatvine denarja z bančnega računa.

Med zelo pogoste sodijo tudi romantične goljufije, kjer goljufi na spletu vzpostavijo stik predvsem s starejšimi osamljenimi ženskami in jih sčasoma začnejo prositi za denarno pomoč. Pogoste so tudi nigerijske prevare, ko se goljufi predstavljajo kot bankirji, direktorji ali dobitniki lota, uporabnikom pa obljubljajo priložnost za pridobitev velike količine denarja, za kar pa prej potrebujejo njihovo denarno nakazilo.

Koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu Jasmina Mesić uporabnikom svetuje preventivni ukrep 3P: preveriti pošiljatelja, povezavo in priponko, vodja SI-CERT-a Gorazd Božič pa je opozoril, da storilci spletnih prevar najpogosteje delujejo iz držav, kjer je mednarodni policijski pregon nemogoč.