Vsaka tekma bo vrhunec

Smučarska tekačica Eva Urevc je spregovorila o novi vlogi prve dame, o pripravljenosti, novem trenerju Oli Vignu Hattestadu, pričakovanjih, svetovnem prvenstvu v Planici, prehrani ...

Ljubljana – Smučarski tekači bodo novo sezono svetovnega pokala začeli 25. novembra v Ruki na Finskem. Tam bodo predvidoma nastopili Eva Urevc, Miha Šimenc in Vili Črv. Svojo pripravljenost bodo konec tega tedna testirali na tekmah FIS v vasi Beitostolen na Norveškem, kamor je včeraj novi trener slovenske reprezentance Ola Vigen Hattestad odpeljal sedmerico. Po odhodu Anamarije Lampič v biatlon je prvo ime 27-letna Gorjanka Eva Urevc.

Kako ste se vživeli v vlogo prve dame slovenskega teka na smučeh?

Dobro. Na to ne gledam kot na breme. Vesela sem, zadovoljna s pripravljenostjo in verjetno se potem to kaže tudi skozi energijo. Poletne tekme so bila dobra popotnica za naprej, za dodatno motivacijo, za potrditev dosedanjega dela. Na Blink festivalu na Norveškem sem bila druga in tretja. A rolke se ne morejo primerjati s smučmi.

Kakšne spremembe je prinesel prihod novega trenerja Ole Vigna Hattestada?

Spremembe so bile in moje telo je nanje dobro reagiralo. Več je bilo poudarka na bazi, intervali so bili drugačni, treninga je bilo več, tudi po urah. Na koncu sezone bo to pomenilo od 150 do 200 ur treninga več. Moramo pa vedeti, da sem v lanski sezoni po olimpijskih igrah treninge zaradi zdravstvenih težav prekinila. Tudi regeneracija je bila zelo dobra in glava je prava. Ola je v svoji karieri dosegel veliko, ima olimpijsko odličje in to tudi psihično name zelo dobro vpliva. Verjamem v njegovo delo, verjamem, da mi bo uspelo. Njegov prihod je velik plus.

V Sloveniji ste na treningu ostali dolgo, skoraj do začetka sezone. Vam to ustreza?

Zagotovo. Tukaj je bilo lepo, toplo vreme. Poleg tega nimam težav s privajanjem na sneg. Potrebujem kakšna dva dneva in občutki so nazaj. To je moja prednost. Nekaj dni na snegu smo vseeno že bili, in sicer na Dachsteinu. Imeli smo vrhunske pogoje za trening. Vreme je bilo lepo, ni bilo mraza. Tam je treniralo tudi veliko drugih tekaških in biatlonskih reprezentanc. Je pa Dachstein previsoko, da bi delali kakšne primerjave. Treningi so bili počasni.

Sedaj greste v Skandinavijo, na sneg. V Beitostolenu bo prvi test tako za tekmovalce kot za servis.

Da se uvrstiš v svetovni vrh, se mora poklopiti veliko dejavnikov. Eden izmed njih je zagotovo tudi servis, a jaz v to, da bom imela dobre smuči, ne dvomim. Fantje bodo dali sto odstotkov, tako kot tudi jaz, in potem se stvar enostavno mora poklopiti. Brez dobrih smuči ne moreš priti v vrh. Tekmovalke smo glede pripravljenosti že zelo izenačene in podrobnosti potem naredijo razlike. Proge za svetovni pokal so tudi v sprintu vedno težje in smuči so zelo pomembne.

V Skandinaviji boste sedaj kar nekaj časa. Kaj vse vzamete s seboj?

En mesec bomo od doma. Tekme si bodo sledile in čas bo hitro minil. Pred Davosom se bomo za nekaj dni vrnili domov. S seboj ne vzamem ničesar posebnega, morda hrano, kot je marmelada, med, kar jem za zajtrk.

Prehrana je pomembna. Kakšna je vaša praksa?

Imam svojo rutino. Moja prehrana je precej enolična, a mi ustreza. Za zajtrk pojem dva kosa kruha z medom in maslom, za kosilo riž in piščanca, za večerjo pa kosmiče. Tudi na pripravah tega ne spreminjam.

Sistem tekmovanja se je nekoliko spremenil, med drugim so izenačili razdalje za moške in ženske, sprinti bodo daljši.

Temu smo prilagodili tudi pripravljalni del. Treningi so bili daljši. V preteklosti je tudi že bil kakšen sprint dolg štiri minute in mi je šlo dobro. Ne bojim se daljših sprintov. To je treba sprejeti. Letos nameravam skoraj povsod startati tudi na deset kilometrov, morda v Davosu tudi na dvajset. O petdesetkilometrski razdalji pa za zdaj še ne razmišljam.

Kakšni so cilji? Vrhunec bo svetovno prvenstvo v Planici.

Vsako tekmo bom vzela kot vrhunec. V skupnem seštevku sprinta imam visoke želje. O številkah ne bi govorila. V vsako tekmo želim stopiti s pravo miselnostjo, da dam svoj maksimum. Lahko rečem, da je pripravljenost dobra, stopnjevala se bo iz tekme v tekmo. Na prvih tekmah morda vrhunske pripravljenosti še ne bo, a tak je bil tudi načrt. Želje vsakega športnika so stopničke. To vedno povem. To so sanje in želje, realnost pa pride tisti trenutek. Verjamem, da sem sposobna. Da se to uresniči, je treba narediti veliko. Pol sem že naredila, pol se naredi na tekmi. Ne dvomim v to, da mi bo uspelo. Bomo pa videli. Vrhunec bo seveda Planica. Ni enostavno priti tja v najboljši formi. Veliko je odvisno tudi od zdravja. Upam, da mi bo dobro služilo.

Kaj pa novoletna turneja?

Novoletno turnejo bom začela, nismo pa še določili, na koliko tekmah bom startala. Mislim, da do drugega sprinta ne bom šla. V načrtu imam priprave za svetovno prvenstvo. Imam pa željo Tour de Ski kdaj končati. Vsako leto pride neki drugi vrhunec. Prihodnjo sezono pa mislim, da bo čas tudi za to.

Kaj spremljate konkurenco?

Ne spremljam, s tekmicami se ne obremenjujem. Vem, da vse trenirajo zato, da bodo najboljše. Sezona bo zagotovo zanimiva. Švedinje so zelo močne. Znotraj ekipe imajo hudo konkurenco. Mislim, da bom imela z njimi največ opraviti.

Znotraj ekipe prav velike primerjave nimate.

Na sprinterskih treningih večinoma delam s fanti, ki so dobra primerjava in sem zadovoljna. Lani sem bila prepuščena sama sebi. Z dekleti se, iskreno povedano, na sprinterskih treningih ne morem primerjati, na daljših treningih pa delamo skupaj.

Koliko boste pogrešali ekipne sprinte in ali še upate, da bi se vam na svetovnem prvenstvu pridružila Anamarija Lampič?

Iskreno povedano, o tem ne razmišljam. Vse je odvisno od njene odločitve in kakršnakoli bo, jo spoštujem. To sem že večkrat povedala. Na to nimam nobenega vpliva. Odločitev bo njena. Zagotovo pa si želim tekmovati z Anamarijo. Veliko bi še lahko dosegli skupaj, a je, kot je.