Rešimo Nube, rešimo sebe

Koliko – obkroženi z lastnimi problemi – še razumemo ali želimo razumeti svet okrog sebe? Dokumentarni film Trohnenje 2022 Bojane Pivk Križnar, Toma Križnarja in njunih 'sopotnikov' ni samo film o trohnenju gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src, razuma in duha v privilegiranih delih sveta.

»Tam, onkraj, trohnijo živa telesa najnedolžnejših žrtev tujih vojn za vodo, dobro zemljo in minerale vrh najteže dostopnih, z vseh strani obkoljenih in obleganih gora, na meji med največjimi močvirji in največjo puščavo na planetu. Tukaj, na tej strani Sredozemskega morja in Sahare, v coni udobja in navidezne varnosti v Evropi, pa istočasno trohnijo vrednote nas, ki imamo zdravila za zdravljenje gobavosti, a jih ne spravimo h gobavcem v vojnih conah v Sudanu zaradi ovir, ki v resnici sploh niso stvarne in niti samo politične,« opozarjata humanitarca Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar, ki pogosto, kot sta dejala, dobivata kritike, prav vprašanje, zakaj pomagati tem ljudem, saj sveta ne moreš rešiti, ne moreš rešiti politike. »Gobavci so ljudje, ki živijo v tem trenutku, taki, kot jih vidite. Namesto da bi iztrebili gobavost po vsem planetu, ko so zdravila na voljo, in to celo brezplačna, vidiš človeka, kako trpi.« Človeka, ki živi visoko v gorah, kjer ni ne vode, elektrike in niti avtomobilov, ljudi, ki so odrezani od sveta. »Roja El-Rahmin je z gobavostjo okužila več deset ljudi, vključno s svojima otrokoma, in ne moreš je pustiti, da kuži še naprej. Prav zato se mi zdi pomembno, da rešuješ, če ne drugače, pa posameznika. Dovolj je, da rešiš eno mamo,« pripoveduje Bojana. Prav mama Roja je ena glavnih akterjev v filmu Trohnenje 2022. »Pravijo, da je film grozen, ker prikaže toliko gobavcev. Ne, film je lep, ker prikaže lepoto teh ljudi. V vsakem od teh gobavcev lahko najdeš lepoto, ki jo po vaseh v Nubskih gorah tudi začutiš. To je bil naš namen, da začutimo sočloveka skupaj.« Preden se še ti v našem civiliziranem svetu, polnem tehnologije, počasi ne izgubijo.

Dobrodelni koncert. Pomagajmo!

Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar snemata dokumentarne filme in ob vsaki priložnosti kličeta na pomoč prav iz Sudana, Nubskih gora in Modrega Nila. Slovenska premiera novega dokumentarnega filma Trohnenje 2022 bo v torek, 8. novembra, ob 18. uri v ljubljanskem Kinu Šiška. Premieri bo ob 20. uri sledil dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili Pero Lovšin, Vlado Kreslin, Batista Cadillac, afriški bobnarji, afriški pevski zbor in številni drugi. Že ob 16. uri pa bo projekcija filma z naslovom Nuba, čisti ljudje (2000).

Njuno človeškost, humanitarno udejstvovanje brez meja je prepoznal že nekdanji predsednik Janez Drnovšek, prav tako tudi aktualni predsednik Borut Pahor, ki je prevzel častno pokroviteljstvo skorajšnjega dobrodelnega koncerta. »Vsa zbrana sredstva od vstopnic in prostovoljnih donacij, ki se bodo zbirale na kraju obeh dogodkov, bodo nakazana Ustanovi Toma Križnarja in bodo namenjena nakupu terenskega vozila za prevoz gobavcev v bolnišnico Mother of Mercy v Nubskih gorah, ki jo vodi dr. Tom Catena,« sta zagotovila Bojana in Tomo. »Ker želimo podatke o gobavosti razširiti, da se ta ustavi.« Kajti, kot pojasnita, nobena agencija OZN in nevladna humanitarna organizacija uradno ne sme na področja, kjer se zaradi vojn, nenehnega stresa in vsesplošnega pomanjkanja ponovno širi gobavost. »Gobavost, ki je sicer povsod drugje po planetu že pod kontrolo.« Zdravila namreč poznamo že od leta 1977.

Glasbenik in umetniški vodja dobrodelnega koncerta Trohnenje 2022 Igor Leonardi iz Fake Orchestra je slovenske in afriške glasbenike, ki ustvarjajo v Sloveniji, prvič povabil k sodelovanju na dobrodelni koncert Za Nube že leta 1999. Tokrat se angažira že četrtič. Nikoli do sedaj ni bilo »brez haska«. »Prvič smo vplivali na politične razmere, drugič smo spravili na vojna področja v Sudanu video nadzor, tretjič je Klemen Mihelič iz H.O.P.E. poslal v Darfur vrtalno napravo za iskanje vode.«

Kaj se lahko naučimo

»Nube imajo strahotno solidarnost, spoštovanje vsega. So nekaj resničnega še danes in so preživeli najhujše sovražnike. Res je, eden od drugega se učimo, ampak mi se danes lahko učimo izgubljenih vrednot,« opozarja Tomo Križnar. Kot je še pojasnil, sudansko ljudstvo Nube sicer še vedno tradicionalno verjame, da je gobavost kazen prednikov, celo bolj izobraženi verjamejo v to, in da jim ne smejo pomagati, pač pa jih pustiti trpeti. Precej težav so imeli s tem, da so omenjeno mamo Rojo in vaščane prepričali, da so jo prepeljali v bolnišnico. »Mislili so, da jo peljemo nekam, kjer bo umrla.« Bojana in Tomo sta jo obiskala v bolnišnici in spremljala nazaj v vas. Navdušenje vaščanov pa je bilo nepopisno, ko se je po zdravljenju vrnila domov; njuna »zvezda z gora«.