Krize pridejo in gredo

Povzemamo nekaj poudarkov pogovora z glavnim direktorjem podjetja SIJ Acroni Jesenice Brankom Žerdonerjem, ki ga je pred dnevi pripravila gospodarska zbornica gorenjske regije.

Jesenice – Na Gospodarskem e-forumu, ki so ga pred dnevi pripravili na gospodarski zbornici gorenjske regije, je prvi mož podjetja SIJ Acroni Jesenice Branko Žerdoner v pogovoru z novinarko Marjano Grčman spregovoril o aktualnih izzivih in tudi priložnostih, ki jih prinaša energetska kriza.

Kot je dejal, se v družbi, ki velja za enega največjih slovenskih zaposlovalcev, prilagajajo razmeram, »v katerih so cene energentov prestopile mero zdravega razuma«. »Verjetno je najvišja točka teh deviacij že dosežena, čeprav je statistika še ne zazna,« meni direktor, ki je tezo podkrepil s tem, da so dnevne cene elektrike že upadle, prav tako cene transportov, umirjata se povpraševanje in gospodarska dejavnost.

»Ukrepi so v prvi vrsti pripomogli k blažitvi stisk gospodinjstev, kar je gotovo hvalevredno, medtem ko za gospodarstvo trenutno ni nobenega rezultata,« pa je komentiral ukrepe vlade, ki se posvečajo energetski draginji. V prihodnje si v družbi, ki velja za enega največjih izvoznikov pri nas, želijo tudi enakosti pogojev znotraj EU in večje konkurenčnosti Evrope v primerjavi z Amerikama in Azijo.

A kot je dodal, so fleksibilno podjetje, ki se prilagaja razmeram. »Najprej smo omejili obseg poslovanja na tiste količine energentov, ki imajo normalne cene, po drugi strani pa se tudi čez dan izogibamo konicam. Ko je energija najdražja, lahko izklopimo peč, ki nam na srečo to omogoča,« je povedal o zmanjševanju obsega proizvodnje in zatrdil, da o odpuščanju ne razmišljajo. »S tem številom delavcev lahko dosegamo najboljše rezultate in nikakor ne želimo narediti napake na kadrovskem področju, ki je že tako zelo napeto.«

Na vprašanje, ali se bodo Jesenice kdaj ogrevale z odvečno toploto, ki jo proizvajajo v podjetju, pa Žerdoner pravi, da odgovora na to ne morejo dati le v podjetju SIJ Acroni, da pa nameravajo v prihodnje še investirati v to področje in bodo v nekaj letih zmožni ponuditi znatne količine toplote na trg, če bo za to interes. Vlagali pa bodo tudi v obnovljive vire energije, ki so po Žerdonerjevih besedah ekonomska nuja, če želimo obdržati stik s konkurenco.

Kljub izzivom pa je direktor, ki ima več kot 35 let izkušenj v industriji, prepričan, da bodo tudi iz te krize izšli kot zmagovalci: »Krize pridejo in gredo, veliko smo jih že premagali in tudi to bomo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 9. maj 2023 / 15:16

Vilinska pravljica

Mala (1058 m n. m.) in Velika Panoga (1064 m n. m.) – Verjetno bo marsikomu zvenelo kot pravljica, če rečemo, da poleg običajnega snovnega sveta, ki ga poznamo, obstaja tudi vzporedni svet, kjer živij...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.