Kaj naredi praznik

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Slovenija / sreda, 2. november 2022 / 08:17

November se je začel z mislijo na tiste, ki jih ni več med nami. Sta bila ob tem včeraj prisotna tudi misel in občutek, da je praznik, glede na to, da ta dan oziroma to besedo povezujemo z veseljem, druženjem?

Načini, kako ohranjamo in izražamo spomin, kako praznujemo prvi november, so različni. Odvisni so tudi od tega, kar nas obkroža. Ta vpliv ali bolje rečeno teža okolja se še bolj pozna pri nekaterih drugih praznikih. Bližajoče se martinovo, ljudski praznik, na primer izvira še iz časov pred našim štetjem. Predniki so se v jesenskih dneh zahvaljevali za dobro letino in prosili, da bi bilo radodarno tudi naslednje leto. Danes je 11. november predvsem praznik vina, ki ga kot takega praznujejo tudi nevinorodni deli Slovenije. Težko gre mimo nas, saj nas trgovci nagovarjajo z martinovimi dobrotami in k nazdravljanju vabijo različni dogodki.

Ob tem v teh dneh že dobiva prve obrise ponudba, ki bo šibila trgovske police v veselem decembru. In vzbujala želje. Nakupi v družbi otrok bodo precejšen izziv, še posebno za tiste, ki jim že cene osnovnih živil vzbujajo občutek, da kupujejo za pojedino. Zaradi draginje, ki je zarezala v vsakdan, bo pomoč humanitarnih organizacij in drugih, ki se odzivajo na stiske, v letošnji zimi še bolj dobrodošla.

Predstavniki omenjenih organizacij pred prazniki obiščejo tudi starejše in jih, kot radi zapišemo novinarji, razveselijo z darili. »Še nikoli se ni zgodilo, da bi pogledali, kaj sem jim prinesel. Najbolj veseli so bili, ker sem si vzel čas in poklepetal z njimi,« mi je povedal predsednik enega od krajevnih odborov Rdečega križa. Pa dolgoletna izkušnja ni bila očitek pisanju, ampak del pogovora o tem, kakšno oziroma kako veliko darilo je čas.

Pred kratkim sem ujela tudi razmišljanje o tem, zakaj je dobro, da imamo praznike. »Beseda praznik ni brez povezave z besedo prazen,« je pritegnila pozornost mlada redovnica. Morda se nam to zdi čudno, je nadaljevala, saj bi bilo bolj smiselno reči polnik, glede na to, da je miza za praznik običajno polna dobrot. Kot je pojasnila, se ob praznikih izpraznimo vsakdana, njegovih skrbi, dela in rutine. Izpraznjeni običajnih obremenitev si lahko brez slabe vesti vzamemo čas za pogovor in bližino in tkemo odnose. »Prav prazniki so branitelji odnosov.«

Praznik lahko komu (in sebi) naredimo tudi takrat, ko ni na koledarju, in brez obložene mize. Morda že v katerem od dolgih novembrskih večerov pokličemo ali obiščemo koga, ki ga dolgo nismo slišali, videli …