Tako so 25. maja 1953 na poligonu v Nevadi izstrelili jedrsko bombo s težko havbico z razdalje deset kilometrov. Podoben prizor je možen zdaj v Ukrajini. / Foto: Wikipedija

Jedrska grožnja

V teh tednih je minilo šestdeset let od oktobra 1962, ko je le malo manjkalo, da bi prišlo do jedrskega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo. Šestdeset let pozneje pa spet ne manjka veliko do uporabe jedrskega orožja v ukrajinski vojni ...

Kubanska raketna kriza 1962

Obnovimo najprej spomin na dogodke na Kubi med 16. in 29. oktobrom 1962. Za kakšno krizo je šlo? »Kubanska kriza (tudi Karibska kriza) je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. Sovjeti so sestrelili ameriško vojaško letalo, ki je preletavalo kubansko ozemlje in njihova oporišča. Predsednik Kennedy je Sovjetom zagrozil, da bo napadel njihovo ladjevje, ki se je bližalo Kubi s sestavnimi deli za jedrsko raketno oporišče, če se to ne bo obrnilo. To bi zagotovo sprožilo sovjetski odgovor in verjetno celo tretjo svetovno vojno. Na ukaz Hruščova so se pri t. i. »orehovi črti« obrnile sovjetske trgovske ladje. Sovjetska zveza je privolila v zahteve ZDA in izpraznila raketna oporišča, v zameno pa naj ZDA ne bi napadle Kube. Del tega sporazuma pa je bil tudi umik ameriškega jedrskega orožja iz Turčije, ki je bil širši javnosti dlje časa nepoznan. Odtlej je med Moskvo in Washingtonom vzpostavljena direktna telefonska zveza s tako imenovanim rdečim telefonom. Med kubansko krizo je bil svet do sedaj najbližje jedrski vojni.« (Vir: Wikipedija)

Taktično jedrsko orožje

Razliko med strateškim in taktičnim jedrskim orožjem nam razloži naš general Dobran Božič. »Ključna razlika je po namenu oziroma po uporabi. Taktično jedrsko orožje se uporablja na bojišču, medtem ko je strateško namenjeno predvsem uničenju velikih mest.« Glavna razlika med taktičnim in jedrskim orožjem je v moči. Moč strateškega jedrskega orožja se meri od 100 kiloton do megatone, najmočnejše taktično pa ima 100 kiloton moči. Razliko najbolje ilustrira primerjava z močjo jedrske bombe, ki je leta 1945 razdejala Hirošimo. »Razsežnosti so nepredstavljive. Če pogledamo samo Hirošimo, je bilo tam uporabljeno jedrsko orožje moči 15 kiloton. In če danes gledamo, da ima že taktično orožje tudi moč do 100 kiloton, vidimo, kakšno je lahko razdejanje na bojišču oziroma pri uporabi taktičnega orožja. Če vemo, da je bilo v Hirošimi mrtvih nekako več kot 200.000 ljudi, potem vidimo, kakšno je bilo razdejanje.« Razlika med obema tipoma tega orožja je tudi v dometu. »Absolutno je tudi razlika v dosegu. Taktično jedrsko orožje je nekako dosega od 40 kilometrov do običajno 500 kilometrov, imajo tudi rakete, ki imajo doseg 1500 kilometrov. Medtem je strateško jedrsko orožje, predvsem so to balistične rakete, izstrelki iz podmornic, kjer je pa doseg tudi 3500 kilometrov, torej se izstreli iz Sibirije in balistična raketa prileti v Ameriko in obratno. Pri taktičnem jedrskem orožju je nekako radij kontaminacije in radij delovanja od 250 kvadratnih kilometrov do nekako 700, 800 kvadratnih kilometrov, pri strateškem pa govorimo o nepojmljivih dimenzijah – torej recimo Pariz, New York, Moskva – ta mesta bi bila takoj uničena in od mesta ne ostane nič.« Bi posledice uporabe taktičnega jedrskega orožja v Ukrajini dosegle tudi Slovenijo? »Če govorimo o uporabi taktičnega jedrskega orožja v Ukrajini, torej na bojišču, kjer potekajo zdaj spopadi, oblak oziroma kontaminacija ne bi dosegla Evrope, za nas ne bi bilo nevarno, torej absolutno v tem primeru uporabe taktičnega jedrskega orožja ni neke bojazni pred kontaminacijo v Evropi.« Zakaj pa bi Rusi sploh uporabili takšno orožje, s katerim že nekaj časa grozijo? »Zakaj bi se sploh uporabilo jedrsko orožje? Jedrsko orožje je bilo v zgodovini vedno orožje odvračanja in ne iti v vojno. Hladna vojna je temeljila na oboroževanju z jedrskim orožjem in prepričevanju drug drugega, da se v vojno ne gre. Vendar ruska doktrina je, da situacija – točno takšna, kot je danes v Ukrajini – narekuje, da lahko uporabijo taktično jedrsko orožje: to pa, če se ne zgodi preboj na fronti ruskih sil ali če nasprotna stran začne protiofenzivo in je uspešna v protiofenzivi. Torej za zaustavitev ali preboj ali zaustavitev nasprotnih sil.« (Vir: intervju Petre Marc z Dobranom Božičem, MMC RTV SLO)

Jedrska grožnja 2022

Je možnost jedrske vojne realna? Bojimo se, da je, vendar kljub temu upamo, da bo zmagal razum. A Putin ni Hruščov in Biden ni Kennedy …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 30. november 2019 / 12:29

Srečanje gorenjskih čebelarjev

Čebelarsko društvo Franc Lakmayer Preddvor, ki že štirinajst let prireja srečanje gorenjskih čebelarjev pod čebelarsko lipo, je svoje goste tokrat povabilo v preddvorski kulturni dom.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 3. junij 2015 / 15:52

Veže ju gasilstvo

V soboto, 16. maja, sta se poročila Andraž Šifrer in Sabina Teran. Andraž je diplomirani inženir strojništva, Sabina še zaključuje Fakulteto za organizacijske vede. Povezuje ju gasilstvo. On je zap...

Razvedrilo / sreda, 3. junij 2015 / 15:45

Prihaja festival Godibodi

S koncertom pevke Nike Vistoropski in violonista Bojana Cvetrežnika bo tudi na Gorenjskem gostoval festival sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. Razgiban festival že osmič poziva k odpiranj...

Rekreacija / sreda, 3. junij 2015 / 15:43

S ponyji na Vršič

Kranjska Gora – Si predstav­ljate, da bi se na naš najvišji cestni prelaz podali s ponyjem, zložljivim kolesom z 20-palčnimi obročniki in brez prestav? Odgovor, kako težko je in v kakšnem času se d...

Jesenice / sreda, 3. junij 2015 / 15:25

Teden, namenjen priseljencem

Pod geslom Prepoznani & Povezani na Jesenicah poteka Teden socialne vključenosti migrantov.

Šport / sreda, 3. junij 2015 / 15:16

Komaj čakala prve priprave

Smučarska tekačica Vesna Fabjan na zdravstvene težave iz pretekle zime ne pomisli več. Osredotočena je na novo sezono, v kateri se kot vrhunec obeta domača tekma svetovnega pokala v Planici.