Na triintrideseti Liffe

Čez dobra dva tedna se bo s filmom Korzet režiserke Marie Kreutzer uradno odprl 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Do 20. novembra bo moč izbirati med 92 celovečernimi filmi in tremi sklopi kratkih filmov.

Ljubljana – Kot je na novinarski predstavitvi letošnjega festivala uvodoma povedal njegov dolgoletni programski direktor Simon Popek, se bo ta po dveh pandemičnih letih ponovno skoraj v celoti vrnil pred občinstvo na že tradicionalna prizorišča, z različnimi spremljevalnimi dogodki pa bo ponovno zaživelo tudi festivalsko središče v Cankarjevem domu. Nekaj filmov bo na voljo tudi na način videa na daljavo.

Kot običajno tudi letošnji Liffe v petih osrednjih festivalskih sklopih predstavlja presek najzanimivejših filmov sodobnih kinematografij po svetu, pri čemer ne bodo manjkali nagrajenci na pomembnih filmskih festivalih. Nosilna sekcija, namenjena mladim ustvarjalcem, kot običajno prinaša deset filmov, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec. Kar trije filmi, islandski Čudovita bitja, kanadski Falcon Lake in belgijski Igrišče, pripovedujejo zgodbe o odraščanju, čas pozne pubertete pa preživljata tudi glavni junakinji francoskega filma Neustavljivi, iz Francije prihaja tudi film Prezaposlena, ki govori o prekarnosti in različnih službah matere samohranilke. Sledi še nekaj filmov o aktualnih temah sodobnega človeka, med njimi tudi Moja Vesna slovenske režiserke v Avstraliji Sare Kern, ki govori o deklici, ki se ne more sprijazniti z materino smrtjo. Hrvaška bo zastopana s filmom Varen kraj, v katerem travmatično izkušnjo v družini predstavi režiser Juraj Lerotić, ki »svojo« vlogo tudi odigra.

Velike teme, znana imena

V sekciji Predpremiere so kot običajno predstavljeni filmi, ki so bili nagrajeni na najvidnejših filmskih festivalih in bodo odkupljeni za predvajanje v Sloveniji. Med njimi velja posebej omeniti film Alcarras režiserke Carle Simon, dobitnika letošnjega berlinskega zlatega medveda, in film Trikotnik žalosti režiserja Rubena Östlunda, dobitnika zlate palme v Cannesu. Tu je črna komedija Duše otoka irskega režiserja Martina McDonagha, film Korzet – tudi otvoritveni film festivala – pa govori o kontroverzni avstrijski cesarici Elizabeti, ki so jo ljubkovalno klicali Sisi. Najobsežnejša sekcija prinaša tudi nove filme Stephena Frearsa (Izgubljeni kralj), velikana južnokorejske kinematografije Park Chan-wooka (Dvojna prevara), dva filma Ulricha Seidla (Rimini in Šparta), pa tudi slovenski dokumentarni film LGBT SLO 1984 Borisa Petkoviča. Eden redkih ameriških filmov na letošnjem Liffu je Ona ve režiserke Marie Schrader, o dveh novinarkah, ki sta obelodanili afero Weinstein in sprožili gibanje #MeToo.

V sekciji Kralji in kraljice so tudi letos dela mojstrov sodobnega filma, med katerimi nedvomno meje filmskega ustvarjanja premika iranski režiser Jafar Panahi (Brez medvedov), tu je drugi del družinske trilogije Floriana Zellerja Sin z Anthonyjem Hopkinsom v igralski zasedbi, zagotovo bo zanimiv film Praznik dela bosanskega režiserja Pjera Žalice, kako je videti sodobna Evropa skozi oči oslička, odkriva Jerzy Skolimowski v filmu Ia, v dobro voljo pa nas bo spravila francoska obešenjaška komedija Tralala.

Panorama prinaša nekaj filmske eksotike iz Argentine, Butana, Gruzije, pa tudi iz držav z uveljavljenimi kinematografij Zahodne in nekdanje Vzhodne Evrope. Ekstravaganca kot običajno prinaša drznejše, žgečkljivejše vsebine, tokrat s štirimi filmi – Pesem o krtu: Finale, Pujsa, Racija v Hanoju in Vegani so okusnejši.

In še več filma

Letošnji Fokus je posvečen sodobnemu kosov­skemu filmu, v katerem – zanimivo – prevladujejo režiserke, v sklopu Posvečeno pa bodo na voljo filmi Rajka Grlića in praške šole jugoslovanskega filma. Prav tako v sodelovanju s Slovensko kinoteko bo v festivalski sekciji retrospektiva v središču pozornosti madžarski novovalovski režiser Miklós Jancsó, na ogled pa bo sedem njegovih filmov. Tu so še trije sklopi kratkih filmov v sekciji Evropa na kratko, v katerih si bo moč ogledati kakih 15 filmov. Samostojen sklop za mlade gledalce bo tudi letos združen v sklopu Kinobalon. Letošnja novost je Jadranska mreža festivalov, v katero so se povezali še festivali iz Sarajeva, Zagreba, Herceg Novija in Beograda, kjer bodo nazadnje izbrali zmagovalni film, ki bo podprt s sredstvi za distribucijo. Platforma je po Popkovih besedah drugi vir iz programa Ustvarjalne Evrope Media, iz katerega lahko črpajo finančna sredstva za Liffe. Letos bo spet zaživelo festivalsko središče v drugem preddverju Cankarjevega doma, kjer se bodo vrstili pogovori, na voljo pa bo tudi filmska knjigarna. Vstopnice za filme so že v prodaji, po letošnjem programu sodeč pa se tudi v letošnjem novembru obeta zanimivih deset filmskih dni.