Do kruha goji poseben odnos

Bogato življenjsko pot vsestranskega Milana Krišlja z Visokega v občini Šenčur, ki je 9. septembra dopolnil osemdeset let, je zaznamovala tesna vpetost v turizem, izobraževanje ter ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot. Vse to ohranja tudi na svoji več kot dvesto let stari domačiji v Hotemažah, kjer v stari kmečki peči redno peče kruh.

Po uspešnem zagovoru diplomske naloge na Oddelku za geografijo in zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete je Milan Krišelj pridobil dva naziva – profesor geografije in zgodovine ter diplomirani geograf turistične usmeritve. V skladu z dvojnim nazivom je potekala tudi njegova kasnejša poklicna pot. Med drugim je bil profesor na poklicni šoli v Kranju, zadnjih dvanajst let službovanja pa je sooblikoval študijske vsebine na Višji strokovni šoli za turizem in gostinstvo na Bledu, kjer je oral ledino na področju turistične geografije in kulturne dediščine. Bil je vodja razvoja kmečkega turizma v občini Škofja Loka, kjer je svoje praktične izkušnje s terena nadgradil z magistrsko nalogo in s tem dobil akademski naziv magister geografije. Svoje znanje je prizadevno posredoval tudi v okviru organov Turistične zveze Slovenije, kjer je bil več mandatov predsednik Komisije za razvoj turizma na podeželju.

Milan Krišelj je znan tudi kot vsestranski kulturni delavec, saj vse od študentskih let skrbi za lepoto govorjene besede. Bil je radijski napovedovalec na Radiu Slovenija, dvajset let tehnični urednik zvočnega časopisa Obzorje za slepe, na magnetofonske trakove pa je posnel več kot sto knjig za fonoteko slepih in slabovidnih Slovenije. Deloval je kot predsednik KUD Valentin Kokalj Visoko, v nekdanji kranjski občini pa je bil en mandat tudi predsednik Kulturne skupnosti Kranj. Še vedno je aktiven pevec baritonist v Mešanem pevskem zboru Petra Liparja v Društvu upokojencev Kranj.

V Hotemažah že vrsto let skrbi za več kot dvesto let staro domačijo pri Šuštarju, kjer ima shranjeno zbirko starih predmetov za peko kruha. Gre za rojstno hišo njegovega očeta Mihaela, ki jo je kasneje prevzel Milanov stric in krstni boter Francelj, po njegovi smrti pa teta Barbara. »Domačija je leta 1984 prešla v oskrbo moji družini in od tedaj sem vsak dan tu,« je dejal. V spodnjem delu hiše so ohranili prvotno podobo, zgornji del so popolnoma obnovili za potrebe turizma. »V teh prostorih so trenutno nastanjeni ukrajinski begunci, ki so kmalu po ruski okupaciji prišli v naše kraje,« je dejal.

Posebnost hiše je stara kmečka peč, v kateri je Krišelj spekel že več sto hlebcev kruha. »Peka v stari kmečki peči kruhu da tisto nekaj več, česar v običajni peči ni moč doseči,« je dejal Milan Krišelj, ki do kruha goji poseben odnos. »Rojen sem med drugo svetovno vojno, ko hrane ni bilo v izobilju. Na srečo nikoli nismo bili lačni, a smo z vsakim kosom kruha skrbno ravnali.« Tedaj so kruh pretežno pekli doma, in ko je Milanova mati pripravljala kruh, so otroci težko čakali, da bo pečen. »Da smo lažje dočakali, nam je že prej na žerjavici spekla t. i. posmodivke ali posmodulje, ki so bile nebeško okusne. Te so še vedno specialiteta naše domačije, ki jo damo v pokušino vsem, ki nas obiščejo,« je pojasnil, ob tem pa dodal, da peka v krušni peči zahteva posebno izurjenost in leta izkušenj. »Kljub temu da sem večstokrat pekel kruh, še vedno za nobeno naslednjo peko ne morem zagotovo reči, da bo uspela.«

Poleg hiše stoji skedenj, kjer so uredili prostor, namenjen različnim dogodkom. Tu so organizirali več literarnih večerov, kjer so gostili tudi najimenitnejša imena slovenske literature, od Milana Jesiha in Franceta Pibernika do Cirila Zlobca. Večere je vsebinsko pripravljala Danijela Bakovnik z Visokega. V svojih domačih krajih je Krišelj kulturno dediščino povezal tudi z naravnimi vrednotami, ki jih predstavlja reka Kokra. Ob njej so uredili učno pot in na njegovo pobudo postavili informacijske table ter geološko piramido, ki prikazuje geološko pestrost prodnikov in druge naravne vrednote reke. »Vesel sem, da moje ideje uresničuje tudi sin Primož, ki ima ekološko kmetijo nedaleč stran od Šuštarjeve domačije,« je ob tem še dodal Krišelj, ki je za svoje dolgoletno in vsestransko delo prejel več nagrad.