Več prošenj za pomoč

Slovenska karitas letno razdeli več kot 3200 ton hrane in tako pomaga lajšati stiske več kot 90.000 osebam. Zaradi podražitev se je število še nekoliko dvignilo.

Ljubljana – V zadnjem letu (od lanskega do letošnjega septembra) so se cene prehrambnih izdelkov zvišale v povprečju za 15 odstotkov, so izračunali na Statističnem uradu RS. Olja in druge maščobe so dražji za več kot tretjino (34 odstotkov), za mleko, sir in jajca moramo plačati 18 odstotkov več, malenkost manj so se dvignile cene kruha in izdelkov iz žit, medtem ko meso stane 14 odstotkov več. Sledijo sadje, zelenjava in sladki izdelki, ki so zadnje mesto zasedli s 7-odstotnim zvišanjem cen.

»Ljudje, ki so revni ali na robu revščine, zelo čutijo podražitve. Za osnovne artikle, ki so jih prej dobili za 20 evrov ob enkratnem obisku trgovine, zdaj potrebujejo vsaj za eno tretjino več sredstev, kar za mnoge predstavlja veliko stisko, saj skoraj vse prihodke namenijo ravno za hrano in najnujnejše,« opažajo v Slovenski karitas, kjer so ob mednarodnem dnevu hrane opozorili, da je dostop do hrane neločljivo povezan s človekovim dostojanstvom. Iz prošenj za pomoč je razbrati, da so v težkem položaju zlasti upokojenci ter družine in posamezniki z nizko plačo, saj »velikokrat za las prekoračijo cenzus ali imajo še druge težke okoliščine in niso upravičeni do dodatnih pomoči, ki jih nudi država«. Skupno število prošenj se je v zadnjem obdobju dvignilo za približno pet odstotkov.

Hrano delijo na 310 lokacijah

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim zagotavlja pakete z osnovno hrano, ki jih dopolnijo s podarjeno in kupljeno. Kot so še pojasnili na Karitasu, podjetja in posamezniki letno poklonijo približno 800 ton hrane in 200 ton higienskih potrebščin. Nakupe hrane omogočajo sredstva FIHA (Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij) ter dobrodelni akciji Klic dobrote in Pomagajmo preživeti, poleg tega pa v sklopu projekta Donirana hrana »ob veliki podpori lokalnih skupnosti in ministrstva za kmetijstvo« v 80 trgovskih centrih prevzemajo hitro pokvarljivo hrano iz toploteke, sadje, zelenjavo, kruh ter hrano pred iztekom roka. »Zvečer jo posortiramo, shranimo v hladilnicah in naslednji dan razdelimo ljudem v stiski.« Plačilo preostalih najnujnejših stroškov je tako vsaj malo lažje, so dodali. Veliko skrb, še posebej v tem času, povzroča ogrevanje – kot kaže, bodo za nudenje pomoči pri plačilu položnic in kurjave potrebovali dodatna sredstva.