V razdelilnico hrane, ki jo financira Mestna občina Kranj, vodi pa Božo Bajt, dnevno prihaja od 80 do 100 ljudi. Viške kruha, s katerimi »presenetijo« donatorji, razdelijo v prostorih na Vodopivčevi ulici. / Foto: Tina Dokl

Naj ne bodo nevidni

Svetovni dan brezdomstva je opozoril na ljudi, ki so v družbi velikokrat spregledani.

»V razmišljanju o brezdomcih se običajno pojavi podoba človeka, ki se zadržuje na avtobusni postaji s steklenico v roki,« pravi vodja kranjskega zavetišča za brezdomce.

Kranj – Brezdomnost je bila, ostaja in bo tudi nadalje sestavni del naše družbe; prav v teh pokoronsko obarvanih časih je še posebej izrazita, a žal hkrati tudi preslišana, nevidna, prezrta, so opozorili izvajalci programov na področju brezdomstva in drugih socialno ranljivih skupin, povezani v društvo Brezdomni – do ključa. V prvi polovici leta so pomagali 3830 osebam – ljudem, ki so jih »izoblikovale« različne preizkušnje.

»Brezdomstvo se ne zgodi čez noč. Ni posledica ene slabe odločitve,« poudari Romina Purič, vodja kranjskega zavetišča za brezdomce, ko pogovor nanese na razloge, ki so v njihove prostore pripeljali stanovalce. Prve štiri so sprejeli pred 14 leti, trenutno pa je v zavetišču 20 ljudi, večina v starosti med 50 in 65 let. Vendar o brezdomnih ne moremo sklepati le iz podatkov o tistih, ki pridejo v zavetišča, pravi sogovornica. »Veliko ljudi živi v ne­primernih bivališčih, niso finančno samostojni, nimajo zagotovljene varnosti … za ženske je značilno, da v iskanju rešitve vstopajo v zveze, v katerih so nesrečne ali celo ogrožene.« Pred njihovimi vrati se običajno znajdejo po tem, ko sprejmejo več slabih odločitev, ko izgubijo socialno mrežo in izčrpajo možnosti, da bi jim kdo pomagal.

Kranjsko zavetišče lahko sprejme štiriindvajset brezdomcev

Na Sejmišču 4 je v večposteljnih sobah, od katerih je ena rezervirana za ženske, na voljo 24 ležišč. Skupni prostor nudi možnost, da so uporabniki v zavetišču tudi po­dnevi, ko so prisotni strokovni delavci in na vrata potrkajo še drugi, ki potrebujejo pomoč ali si želijo druženja. »Zunanjih uporabnikov je od 15 do 30, nekaj med njimi je nekdanjih stanovalcev.« Ob tem Puričeva poudari, da je v zavetišču treba upoštevati hišni red, kar za nekatere predstavlja (pre)velik zalogaj. »Imamo uporabnike, ki želijo priti k nam, po drugi strani pa ne zmorejo ali niso pripravljeni sprejeti pravil.«

Izkušnje sobivanja in dela z uporabniki, pridobljene čez minula leta, so botrovale odločitvi, da se pred sprejemom novih stanovalcev pozanimajo o njihovi preteklosti. Odvisnike tako napotujejo v zavetišče za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v Ljubljani.

Za zaposlene so izziv tudi brezdomni, ki potrebujejo zdravstveno nego. Zdrav­stvena dejavnost namreč ni del njihovega programa, zato nimajo kadra s tega področja. S kolegi v drugih zavetiščih opažajo, da so potrebe po oskrbi vedno večje, kar pomeni tudi vedno večjo potrebo po ustreznih programih, so opozorili ob svetovnem dnevu brezdomstva.

Na kosilo pride od osemdeset do sto ljudi

V kranjskem zavetišču so začetek tega tedna nameravali popestriti s kostanjevim piknikom, a je načrte pre­križala okužba s koronavirusom, ki je druženje zamaknila v november. Toliko bolj je zato po besedah vodje razveselila pozornost, ki jo je stanovalcem na omenjeni dan namenila gospa, ki je prinesla sladkarije in kavo.

Bivanje v zavetišču, ki se financira iz denarnih pomoči uporabnikov, zagotavlja tri obroke dnevno, v razdelilnico hrane pa v času kosil pridejo še drugi, ki jim gmotni položaj ne dopušča priprave toplega obroka. Ranljivim pomagajo tudi v okviru projekta Viški hrane.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 9. december 2014 / 13:00

Srečna hiša

Smeh in radost sta doma v Srečni hiši, ki je v petek, 28. novembra, prvič sprejela množico nasmejanih obrazov. Med kandidatkami za naj smrkljo 2014 je bila Gorenjska dobro zastopana, delavnica adventn...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Sedmica: Balkanski kotel

Glede na zgodovinska dejstva, smo Slovenci pretirano skromen narod.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Treba se je bilo znajti, ali pa je bilo po tebi

Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo trudno glavo?

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Med sosedi 78

Znano koroško smučišče Osojščica/Gerlitzen je priljubljeno tudi med slovenskimi smučarji, saj je izvrstno urejeno in opremljeno, poleg tega pa do njega ni daleč, še posebej skozi Karavanški predor.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Iz starih časov: Manica Komanova

Ko smo v minulem letu v tem podlistku obujali stare čase na Gorenjskem, smo se največkrat sklicevali na knjižico, ki jo je leta 1928 objavila Manica Koman, Na Gorenščem je fletno.

GG Plus / sobota, 23. februar 2008 / 07:00

Računalnik in jaz: Diagnoza od doma

Vse vas boli, komaj hodite, smrkate, vročino imate, boli vas glava, napor je že to, da morate biti pokonci. Ni kaj, potrebno je oditi k zdravniku.