Najnižja brezposelnost

Septembra smo znova zabeležili najnižje število registriranih brezposelnih oseb v državi. A kot opozarjajo na Zavodu RS za zaposlovanje, se razmere na trgu dela utegnejo v prihodnje spremeniti.

Ljubljana, Kranj – Brezposelnost je dosegla novo najnižjo raven v samostojni Sloveniji. Septembra je bilo registriranih 52.043 brezposelnih, avgusta pa 53.995, torej 3,5 odstotka več. V primerjavi s septembrom lani je brezposelnih manj za 21,3 odstotka.

V prvih devetih mesecih leta je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 57.918 oseb, kar je 24,9 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lanskega leta.

Na novo pa se je septembra na Zavodu prijavilo 4.962 oseb, kar je 25,6 odstotka več kot avgusta in 7,5 odstotka več kot septembra lani.

V primerjavi s predhodnim mesecem se je brezposelnost znižala v vseh območnih službah. V kranjski se je znižala za tri odstotke, torej nekoliko manj od državnega povprečja. V kranjski območni enoti je sicer registriranih 3.161 brezposelnih, kar je 25,5 odstotka manj kot pred letom dni. Na medletni ravni se je brezposelnost bolj znižala le še v ptujski območni enoti (28,5).

Največ povpraševanja po enostavnih delih

Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev iz predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja, so septembra Zavodu sporočili 15.122 prostih delovnih mest, 14,1 odstotka manj kot avgusta in 2,5 odstotka manj kot septembra lani. Največ je povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in pri visokih gradnjah, sledijo čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, prodajalci ter strokovni sodelavci za zdravstveno nego ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.

O prihodnjih trendih previdno

Kljub ugodnim številkam pa na Zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da se trend utegne spremeniti in da bo brezposelnost do konca leta nekoliko povečala. Pričakovati je povečan priliv delavcev s področja gradbeništva, ki pozimi niso tako aktivni, in sezonski priliv mladih. Trenutno je Slovenija v Evropski uniji med prvo petnajsterico po brezposelnosti mladih. Stopnja brezposelnosti v skupini od 15 do 29 let je 6,9-odstotna.

Kako bi na povečanje brezposelnosti lahko vplivala tudi energetska kriza, pa si na zavodu še ne upajo ocenjevati, a opozarjajo, da bi ob zaostritvi razmer število brezposelnih lahko skokovito naraslo. Po izkušnjah, ki jih imajo na zavodu, pa bi lahko v tem primeru razmere precej ublažili ukrepi, kot je subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.