Hetman Ivan Mazepa – narodni junak ali odpadnik

Ukrajinski kozaki, 5. del

Ruska vojska je švedske sile popolnoma porazila, tako da sta se morala tako kralj Karel XII. kot Mazepa zateči v Osmansko državo, kjer je hetman še isto leto umrl. Vodilni sloj kozakov, ki so ostali carju zvesti, je ta bogato nagradil z zemeljskimi posestvi. Mnogi med njimi so so se pozneje »rusificirali«.

Tragična življenjska usoda hetmana Ivana Mazepe je spodbudila več ruskih knjižnih in glasbenih ustvarjalcev, da so ga uporabili v svojih delih, večinoma kot negativnega junaka. Tak je v pesnitvi največjega ruskega pesnika Aleksandra Puškina Poltava, po kateri je posnel svojo opero Mazeppa skladatelj Pjotr Iljič Čajkovski. So pa ta očitno zanimiv literarni romantični lik upodobili v svojih delih tudi tuji ustvarjalci, kot sta bila angleški Lord Byron in francoski Victor Hugo. Simfonično pesnitev Mazeppa je napisal znameniti skladatelj Franz Liszt. V svojih pesnitvah ga pa povišuje največji ukrajinski pesnik Taras Ševčenko.

Poltavska bitka predstavlja preobrat v zgodovini zaporoških kozakov. Z novim hetmanom Ivanom Skoropadskim je Rusija povečala vojaški, politični in gospodarski pritisk na Hetmanat ter se pri tem čedalje bolj vmešavala tudi v njegove notranjepolitične zadeve. Samoupravo so postopoma odpravili in tako tudi svobodno izvolitev hetmanov. Pod carico Katarino II. (1729–1796) je bil Hetmanat navsezadnje popolnoma odpravljen in tako je bila levobrežna Ukrajina popolnoma vključena v rusko upravo, neodvisna kozaška armada pa je bila razpuščena. S tem se je tudi končalo kratko zgodovinsko obdobje ukrajinske relativne neodvisnosti.

Ukrajinski zgodovinar Oleg Subtelny, ki sicer živi v Kanadi (kjer je naseljeno mnogo Ukrajincev), pravi takole: »Zgodovina Hetmanata je postala ključni del nacionalne zgodovine in mita o ustvarjanju nacije. Samovladanje, ki se je tam začelo, je pomagalo ustvariti težnje modernih Ukrajincev za lastno državo.« (Konec)