Potrebovali bi že zorilce sirov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 4. oktober 2022 / 07:02

Evropski kmečki in obrtni sirarji so na letnem srečanju v Bohinju opozorili na probleme planinskega sirarstva, slovenski kmečki sirarji pa bodo danes na Brdu predstavili rezultate svojega dela.

Bohinjska Bistrica – S pogovorom o problematiki planinskih sirov se je včeraj v Bohinju končalo tridnevno letno srečanje Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, danes, v torek, bo na Brdu pri Kranju še tretji Festival slovenskih sirov.

Kot je pojasnila Irena Orešnik, podpredsednica FACE, je v evropsko mrežo FACE vključenih devetnajst nacionalnih združenj iz šestnajstih evropskih držav, ki zastopajo skupno dvajset tisoč sirarjev. Takšna »mreža« omogoča izmenjavo izkušenj, pomembna pa je tudi njena vloga pri ustvarjanju pogojev za delo in razvoj kmečkih in obrtnih sirarn. Med njene večje dosežke sodi oblikovanje Evropskih smernic dobre higienske prakse predelave mleka, ki so jih pripravili za Evropsko komisijo in jih danes uporabljajo kmečki in obrtni sirarji v vseh državah Evropske unije. Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je član FACE od leta 2017 dalje. Članstvo v mreži zagotavlja slovenskim sirarjem pomemben stik z evropskimi sirarji in lažjo pot do informacij, ki so pomembne za reševanje različnih problemov.

V evropski mreži FACE so letos za dvanajsto letno srečanje izbrali Bohinj. V soboto so si sirarji v Posočju ogledali hribovske in gorske kmetije, na katerih mleko predelujejo v sire in druge izdelke, poleg teh pa tudi zadružno mlekarno Planika v Kobaridu. V nedeljo dopoldne so se zbrali na letni skupščini FACE, popoldne pa so si ogledali bohinjsko planino Zajavornik in eno od kmetij v okolici Bohinja.

O planinskih sirih iz različnih zornih kotov

Včeraj je bila v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici mednarodna strokovna konferenca FACE, na kateri je sodelovalo več kot sto udeležencev iz trinajstih držav. Na konferenci so obravnavali planinske sire iz različnih zornih kotov – od mikrobiologije do trženja. Monika Ravnik, sirarka iz Bohinja, ki je tudi avtorica specifikacije za mohat in podpredsednica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, je predstavila z geografskim poreklom zaščiteni bohinjski sir Mohant. Kot je dejala na novinarski konferenci, se Slovenija lahko pohvali s tremi siri z zaščitenim geografskim poreklom, ki v osnovi izhajajo iz planšarstva – poleg Mohanta sta to še Tolminc in Bovški sir. Ker so stroški kontrol zelo visoki, se vedno manj sirarjev odloča za certificiranje izdelovanja zaščitenih sirov, pa četudi izpolnjujejo vse zahteve. »Če stroškov certificiranja Mohanta ne bi subvencionirala bohinjska občina, Mohanta že ne bi bilo ali bi bil le na črnem trgu,« je dejala Ravnikova in dodala, da so pri izdelovanju planinskih sirov tudi precejšnje omejitve glede uporabe naravnih materialov.

Velika težava planinskih oziroma planšarskih sirov je tudi to, da ni pravilnika, ki bi omogočal prodajo teh sirov zunaj planin. O tem, kako rešiti ta problem in kako preprečiti nepoštene prakse zavajajočega poimenovanja sirov – »planinski« ali »planšarski«, je tekla beseda tudi na včerajšnji okrogli mizi, ki sta jo pripravila združenje kmečkih sirarjev in zavod Triglavski narodni park.

Predstavilo se bo trideset sirarjev

Drugi del velikega sirarskega dogodka v Sloveniji bo danes, v torek, na Brdu pri Kranju, kjer se bo na tretjem Festivalu slovenskih sirov predstavilo trideset kmečkih sirarjev. Na odprtju festivala bo sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj pa bo predstavil etnološko plat ohranjanja kmečkega sirarstva. Prikazali bodo izdelovanje trničev in filcanje, opozarjajo pa tudi na zanimivo predavanje priznanega francoskega zorilca sirov Maxa Schmidhauserja. Kot je ob tem dejal predsednik združenja in sirar Milan Brence iz Gorenje vasi, v Sloveniji za razliko od Francije, kjer je vedno več splošnih in specializiranih zorilnic sirov, zorilcev sirov še nimamo, a glede na dobro bazo – veliko število kmečkih sirarjev, ki znajo narediti dobre sire – bi v prihodnje potrebovali enega ali dva. Za zorenje bi lahko izkoristili tudi naravne danosti.

Festival sirov so zaradi epidemije novega koronavirusa pripravili po dveh letih premora. Članstvo v združenju je v tem obdobju poraslo, kot poseben uspeh pa si štejejo, da se je v delo združenja vključil tudi Inštitut za mlekarstvo in probiotike, kar bo omogočalo intenzivno sodelovanje na strokovnem in znanstvenem področju.

Kmečki siri cenjeni pri potrošnikih

Delo kmečkih sirarjev podpirajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Kot je dejal direktor zbornice Janez Pirc, na marsikateri kmetiji samo z osnovno dejavnostjo ne morejo preživeti oziroma si zagotavljati primernega dohodka, zato si dodatni dohodek zagotavljajo z dopolnilnimi dejavnostmi – tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Kmečki siri zavzemajo pomembno mesto v slovenski gastronomiji, vse bolj pa so cenjeni tudi pri potrošnikih.