Za rojstni dan si je podaril knjigo

Radovljičan Franci Valant je pred dnevi dopolnil devetdeset let in jubilej pospremil z izidom svoje nove, druge knjige. Tokrat je podrobno opisal zgodovino zvonov, zvonjenja in pritrkavanja v župniji in dekaniji Radovljica.

»Ko sem že pred leti poslušal pritrkavanje v radovljiškem zvoniku in se pogovarjal s sosedom Marjanom Golmajerjem - Katežem o melodijah pritrkavanja, ki so bile njemu znane tudi po imenih, sem se odločil, da bi vse to dogajanje v zvoniku zbral in strnil v knjižico,« je začetke nastajanja tega zanimivega dela opisal Radovljičan Franci Valant.

Zven štirih zvonov

Znano je, zapiše v uvodu v publikacijo, da so v zvoniku po večini nameščeni vsaj štirje po velikosti različni zvonovi, ki oddajajo različne glasove. Tako pri klasičnem zvonjenju nastane spontana, prijetna melodija. »Ta melodija možakarjem, ki so bili vešči klasičnega zvonjenja, ni zadoščala. Želeli so več. Domnevali so – in imeli so prav – da je iz štirih zvonov, ki imajo različne glasove, s trkanjem ob rob zvona možno izvabiti več, mnogo več. Tako se je z voljo in posluhom davnih izvajalcev nekje v obdobju 17. stoletja s poskusi in z uporabo osebnega trkanja, udarjanja na zvonove, rodilo pritrkavanje v zvonikih, ki mu v Radovljici že od nekdaj po domače pravimo nabijanje v zvoniku,« začenja zgodbo pritrkavanju in pritrkovalcih v dekaniji Radovljica, ki sega od Ljubnega pa vse do Rateč na eni in Bohinja na drugi strani ter obsega kar 24 župnij.

Ujeti drobci pričevanj

Posebno ponosen je na kratko spremno misel, ki jo je knjigi na pot posvetila dr. Mojca Kovačič, strokovnjakinja Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. »Zvok zvonov je prevzel mnoge ljubitelje, ki dragoceno prispevajo svoja spoznanja v zakladnico znanja o zvonovih v različnih okoljih. Eden od takih je gospod Franci Valant, ki me je presenetil s svojo raziskovalno žilico in strokovnostjo, ki ji je dal mesto v knjigi. Kot je sam omenil, je ujel tako drobce pričevanj ljudi, ki so že odšli s tega sveta, kot tistih, ki oblikujejo sedanjosti in prihodnost zvonjenja in pritrkavanja v Predtrgu, Radovljici in njeni širši okolici,« je med drugim zapisala.

Gradbenik po poklicu ...

Franci Valant se je večino svojega življenja ukvarjal z gradbeništvom. Kmalu po študiju je iz domače Radovljice odšel na Primorsko, kariero je nadaljeval v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom je bilo ustanovljenih več gradbenih šolskih centrov po vsej Sloveniji. Delovno pot je zaključil kot svetovalec za kadre združenja za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in nato že po upokojitvi sodeloval pri ustanovitvi gorenjske podružnice sodnih izvedencev in cenilcev za gradbeno stroko.

... zgodovinar po srcu

Ko je bilo strokovnega dela manj, se je pred leti lotil še pisanja knjige. Leta 2018 je tako izšlo delo Pogorje Jelovica in gozdarjenje v preteklosti ter druga opravila. A tudi po tem mu raziskovalna in pisateljska žilica nista dali miru. »Vseskozi sem imel idejo, da bom za svojo 90-letnico izdal še knjigo o zvonovih, zvonjenju in pritrkavanju kot nesnovni kulturni dediščini Slovenije, ki je bila najbolj razširjena prav na Gorenjskem,« je pojasnil v pogovoru le nekaj dni pred okroglim jubilejem.

Tako se je, dosledno in natančno, lotil zbiranja podatkov, urejanja, zapisovanja ... »Posebej moram poudariti, da knjiga ne bi nastala, če podatkov ne bi dobil od starih Predtržanov. Za novejše obdobje pa se moram zahvaliti sedanjim pritrkovalcem, ki vztrajno še delujejo in nadaljujejo pot pritrkovanja, kljub temu da je zvonjenje, delovanje ure in pritrkovanje prevzela elektronika,« še pove.