»Vinilka« ima dušo, ki je mp3 nima

Poslušanje glasbe na vinilnih ploščah v zadnjih letih doživlja pravi preporod, ploščarn pa ni prav veliko. Eno je v središču Kamnika pred nedavnim odprl Gregor Torkar.

Na kamniški Šutni že nekaj mesecev deluje Črna pizza. Ne, ne gre za picerijo s kakšno prav posebno ponudbo, temveč za ploščarno, ki jo je na najlepši, a tudi nekoliko zaspani kamniški ulici odprl Gregor Torkar. »Američani 'vinilkam' pogovorno pravijo tudi licorice pizza. Tako se je imenovala tudi znana ploščarna v Los Angelesu, v čast kateri sem jaz svojo poimenoval Črna pizza,« nam je o imenu svoje trgovinice povedal Gregor, sicer Kranjčan, ki pa je svoj dom našel v Soteski, nedaleč od Kamnika. Ob odprtju mu je bil v pomoč tudi projekt Cinema, v okviru katerega v Kamniku oživljajo mestno središče. A kot pravi, se mu je Šutna tudi sicer zdela primerna lokacija za takšno dejavnost.

Trenutno ima na razpolago okoli dva tisoč plošč – večinoma rokerskih, pa tudi drugih žanrov. Med njimi so tako dobro znani hiti iz svetovne zakladnice popularne glasbe, izvajalcev z območja nekdanje Jugoslavije, do cele palete domačih skupin.

Glavni namen ploščarne je sicer prodaja plošč, a še zdaleč ne edini. Zleknjeni v udoben fotelj Rex, ki ga je našel v bližnji starinarnici, si lahko obiskovalci privoščijo tudi le kratek oddih ob poslušanju priljubljene plošče in zraven kakšno rečejo s komunikativnim lastnikom. »Potencial za takšno trgovino je praktično povsod, saj jih – z nekaj izjemami v Ljubljani, Mariboru in Kopru – pri nas ni. Trg pa se razvija izredno hitro, zanimanja za plošče je vedno več,« pravi Gregor, ki je sicer tudi didžej in spiker na Radiu Bob.

V dobrih štirih mesecih, kolikor je preteklo od odprtja, ga je našlo že kar nekaj zbiralcev plošč, poleti pa so pri njem nakupovali tudi turisti, ki so obiskali Kamnik. Če bi kdo utegnil pomisliti, da zanimanje za »vinilke« vlada predvsem pri starejši populaciji, pa bi se zmotil: »Vedno več je mladih – in s tem ne mislim le na študente ali srednješolce, temveč tudi osnovnošolce, ki znova več poslušajo rokersko glasbo prejšnjih desetletij.«

In kaj je razlog za takšen preporod poslušanja glasbe na vinilnih ploščah, kot ga doživljamo v zadnjih letih? »CD-ji so bili zanimivi le, dokler se ni pojavil mp3 in si lahko glasbo nosil s seboj na predvajalniku ali pametnem telefonu. 'Vinilka' pa je nekaj povsem drugega. Že ovitek je svojevrstno umetniško delo. Ko poslušaš ploščo, si za glasbo vzameš čas in ne igra le v ozadju, medtem ko počneš druge stvari. 'Vinilka' ima dušo, ki je digitalni zapis nikoli ne bo imel,« je prepričan sogovornik, ki plošče zbira prek oglasnikov, prijateljev in znancev, včasih pa se mu kdo s seznamom za prodajo javi kar sam.

Marsikaj se še skriva po stanovanjih, tudi kakšna bolj redka izdaja. »Včasih so ljudje v smeti metali plošče, ki bi bile danes vredne tisoče evrov. Še posebno to velja za izvajalce nekdanje Jugoslavije, ki se danes precej redkeje ponovno izdajajo, kot to velja za nekatere druge svetovne bende. Takšne redkosti lahko dosežejo vrednost tudi nekaj sto evrov.«

Čeprav Gregor ostaja zapisan glasbi, pa ima načrtov in idej še precej tudi na drugih področjih. Potencial vidi tudi v Šutni, ki bi lahko precej bolj zaživela. »Kamnik je center kraft pivovarjev, zato bi v središče mesta gotovo sodila tudi prodajalna butičnih piv, morda trgovinica vintage izdelkov, srednjeveška gostilnica, čajnica s ponudbo namiznih iger in še marsikaj,« našteva sogovornik.

Kdo ve, morda se tudi po zaslugi takšnih ljudi, kot je Gregor Torkar, zaspani Šutni obetajo živahejši časi.