Matija Jama in družina Souvan

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 2. oktober 2022 / 12:54

Pred dnevi so v Arboretumu Volčji Potok odprli razstavo del Matije Jame in s tem zaznamovali 150. obletnico rojstva znanega slovenskega impresionista. Gre za povečane reprodukcije slikarjevih del, ki so v večini v lasti rodbine Souvan.

V Arboretum Volčji Potok skrbijo za prostor in za vrtno dediščino, ki sta jo v preteklosti ustvarila Ferdinand in Leo Souvan, v lasti slednjega pa je bila tudi bogata slikarska zbirka, katere del je še vedno v družinski lasti. Med njimi so dela impresionista Matije Jame in nekaj izmed njih v obliki povečanih reprodukcij odslej krasi tudi prijetno senčnico in njeno okolico južno od pristave v Arboretumu.

Po besedah avtorja razstave Matjaža Mastnaka na ta način želijo opozoriti na manj znano dejstvo, da je bilo slikarjevo ustvarjanje močno povezano z družino Souvan. »Leo Souvan je bil Jamov mecen, ki je od slikarja kupil več deset likovnih del, njun odnos pa je sčasoma prerasel v prijateljstvo. Matija Jama je bil v graščini v Volčjem Potoku vedno dobrodošel gost. Tu je imel na voljo sobo, kjer je lahko živel, ko je slikal prizore v okolici, vrata pa so mu bila odprta tudi v Souvanovi palači na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer je imel v tretjem nadstropju slikarski atelje,« pojasnjuje Mastnak, sicer velik poznavalec zgodovine arboretuma in zgodovine družine Souvan, in dodaja, da so se dediči z naklonjenostjo odzvali na njihovo povabilo in dovolili posneti in razstaviti reprodukcije del.

Na razstavi so dvanajstim slikam v zasebni lasti dodali še dve deli iz Narodne galerije v Ljubljani, kjer so za razstavo odstopili digitalne posnetke in informacije o slikah. Večina predstavljenih Jamovih del je širši javnosti neznana, kar nedvomno na neki način razkriva tudi manj znan, morda celo nov pogled na ustvarjanje Matije Jame. Reprodukcije so namensko umeščene v zaključni ambient senčnice, ki omogoča tako intimno doživljanje okolice kot razširjanje obzorja o umetnosti Matije Jame.

Lahko si ogledamo znane motive, ki jih je v svojih delih uporabljal Jama, na primer breze in plesalke, tu pa so tudi krajine, kot sta Bled z okolico, motiv s pogledom na Karavanke, pa sliki fantiča in kmetice, zagotovo pa nas presenetijo urbani motivi pred ljubljanskim magistratom, Bežigrada, tudi Benetk.