Pohod na Rim

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 1. oktober 2022 / 07:40

Letos mineva sto let od zloglasnega »Pohoda na Rim«, 28. oktobra 1922, po katerem je njegov Vodja (Duce) vsilil Italiji svojo fašistično diktaturo. Na nedeljskih volitvah pa je v Italiji znova zmagala populistična desnica …

Pred pohodom

Poglejmo najprej ozadje tega pohoda. »Medtem ko je socialistična stranka podžigala ljudstvo k revoluciji, vstaji in diktaturi proletariata, je Mussolini izbral parlamentarno pot. Stopil je v stik z najvišjimi predstavniki vlade in jih skušal pridobiti za svoje ideje. Njegov politični namen je bil oslabeti vlado do te mere, da bi njegova stranka bila edina alternativa. Predsednik Giolitti je bil prefinjen politik in je te namere točno uvidel, a je bil prepričan, da bo Mussoliniju kos. Zato je Mussolini organiziral spektakularni nastop svoje stranke. Parada po mestnih ulicah sama po sebi ni bila novost in ne bi motila nikogar, a Mussolinijev sprevod je bil sestavljen iz oboroženih ljudi. Ljudi, ki so samo dva meseca prej vojaško zasedli mesto Ancona, da bi videli, kako bo na to reagirala vlada, kaj bo storil kralj in predvsem če bo nastopila proti njim vojska. Ancona se je predala fašistom, vlada in kralj zadeve nista jemala resno. Niti niso razumeli grožnje, ki jo je Mussolini izrekel na javni manifestaciji v Neaplju samo štiri dni pred pohodom na Rim: 'Ali nam poverijo vladni mandat ali gremo v Rim in si ga vzamemo.' Vladni krogi in sam kralj so razumeli nevarnost šele, ko so škvadristi dne 27. zasedli vladne urade v nekaterih mestih (Firence, Cremona, Pisa) in ko je bilo zaplenjenih veliko vlakov za prevoz več tisoč fašistov do Rima. Zaradi zbiranja oboroženih enot črnosrajčnikov na obrobjih Rima je predsednik vlade Luigi Facta razglasil izredno stanje za mesto Rim, ki ga pa kralj Viktor Emanuel III. ni odobril. Da bi se izognil državljanski vojni, tudi ni dovolil uporabe vojske in je zahteval Factovo odstavko. Ponudil je Mussoliniju predsedstvo v sodelovanju z ministrom Salandro, a on ga je zavrnil rekoč: 'Nisem vsega tega storil za Salandrovo korist.' Tako je 29. oktobra kralj pooblastil Mussolinija za sestavo nove vlade. 30. oktobra je Mussolini prispel v Rim, kamor je s seboj pripeljal kakšnih 25.000 črnosrajčnikov. Naslednji dan so priredili predvideni sprevod po mestnih ulicah, ki pa ni bil več mišljen kot protestna manifestacija, temveč kot slavnostni pohod, s katerim so proslavili prevzem oblasti.«

Pohod

In zdaj še pohod sam. »Mussolinijev razgovor s kraljem je trajal eno uro in ni na razpolago verodostojnih virov o vsebini tega pogovora. Vsekakor je Mussolini še isti dan predložil predlog za sestavo nove vlade, v kateri so bili vključeni samo trije fašisti zmernega krila in več predstavnikov t. i. 'popolari', to je ljudskih strank. Medtem so se v okolici Rima zbirali pripadniki in simpatizerji fašistične stranke in njih število je naraslo od predvidenih 30 tisoč na več kot 70 tisoč udeležencev, katerim so se pridružili še rimski somišljeniki. Prišlo je tudi do incidentov, na primer v okraju San Lorenzo, kjer so delavci streljali na kolono fašistov, ki je korakala proti centru mesta. Naslednjega jutra je odprava 500 fašistov napadla in opustošila ves rajon: med prebivalci je bilo 13 ubitih (vključno z napadalci prejšnjega dne) in preko dvesto ranjenih, saj so jih škvadristi kar metali skozi okna. V tem vzdušju, ko pravzaprav fašisti niso povzročili najmanjšega incidenta, a so bili pred mestnimi vrati pripravljeni, da nastopijo s surovim nasiljem, se je 31. oktobra 1922 odvil sprevod po Rimskih ulicah. Črnosrajčniki so več kot šest ur paradirali pred kraljem, nakar je Mussolini ukazal demobilizacijo …« Tako se je začela Mussolinijeva vlada, ki je trajala do julija 1943. Tudi Hitler je prišel leta 1933 na oblat po parlamentarni pozi, po zmagi nacistov na volitvah …

Bratje Italije

Na parlamentarnih volitvah v nedeljo, 25. 9. 2022, je zmagala desna koalicija, znotraj nje pa je največ glasov dobila stranka z imenom Bratje Italije, vodi jo Giorgia Meloni. Za kakšno združbo gre? Primorski dnevnik, časopis Slovencev v Italiji, je že 21. avgusta letos zapisal: »Slovenski manjšini najbolj nenaklonjena je stranka Bratje Italije (Fratelli d'Italia), ki je tudi pri tem vprašanju naslednica /neofašistične/ MSI. Medtem ko se na Južnem Tirolskem somišljeniki Giorgie Meloni postavljajo kot zadnji branitelji tamkajšnje po njihovi oceni ogrožene italijanske skupnosti, so v Furlaniji Julijski Krajini zaigrali na 'zgodovinsko struno'. Pravijo, da nimajo nič proti zaščiti manjšine, a odklanjajo 'potvarjanje' zgodovine s strani Slovencev npr. v zvezi s tržaškim Narodnim domom, bazoviški junaki pa so zanje teroristi, čeprav se jim je lani poklonil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella.« Počakajmo torej, da nam zmagovalka pokaže svoj pravi obraz.