Pred pol stoletja so padale table

Septembra leta 1972, pred pol stoletja, se je zgodilo eno od najhujših nasilnih dejanj zoper Slovence na Koroškem in njihove pravice. Julija leta 1972 je vlada tedanjega socialističnega kanclerja dr. Bruna Kreyskega na osnovi ljudskega štetja iz leta 1961 sklenila postaviti v 205 naseljih v 36 občinah na dvojezičnem delu Koroške dvojezične krajevne table. To so bili kraji, v katerih se je nad 20 odstotkov ljudi izreklo za Slovence. Septembra so začeli postavljati dvojezične table. Čeprav je bilo iz nemško nacionalnih in Slovencem sovražnih krogov slišati glasove nezadovoljstva, nihče ni računal, da bo njihov odgovor na postavljanje tabel tako silovit, grob in sovražen.

Že 20. in 21. septembra so bile premazane in poškodovane prve table. Koroška deželna oblast je postavila nove. Sovražnost se je stopnjevala in v naslednjih večerih in nočeh so kolone 50 ali več osebnih vozil s kričečimi potniki krožile po Koroškem. Pred očmi policije so padale table. Zadnje 9. oktobra, na predvečer 52. obletnice plebiscita. Za tako krut obračun s Slovenci so se »koroški domovini zvesti brambovci« odločili še pred sprejetjem zakona na Dunaju, že aprila leta 1972. Pogromu zoper table so sledili novi poskusi utišanja slovenske manjšine na Koroškem, ki so pustili pri njej negativne posledice, vendar je preživela. Po dolgoletnih pogajanjih so bile znova postavljene dvojezične table, največ leta 2011, Skupaj v 164 krajih. V desetih letih je bilo dodanih nekaj novih, ob obletnici podiranja tabel oziroma »ortstafelsturma« pa so koroški Slovenci odgovornim v državi in deželi poslali poziv, da se postavijo table v vseh krajih, ki so bili določeni leta 1972.

Lastovka odletela na Koroško

Program Radia Slovenija ARS je letos razpisal že 31. natečaj za najboljšo kratko zgodbo za nagrado Lastovka. Med 360 prispelimi zgodbami je žirija Lastovko podelila koroškemu Slovencu, pesniku, pisatelju, novinarju in fotografu časopisa Nedelja iz Celovca Vincencu Gotthardtu. Lastovka je tako prvič odletela v zamejstvo na Koroško. Vincenc ni neznano ime v literarnem svetu. Lani je bil med petimi nominiranci za nagrado Kresnik.