Kozam hvaležno dali ime – Slovenija

Slovenska karitas tudi letos v septembru pelje dve humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoči potrebne v Afriki, to je Za srce Afrike in Z delom do dostojnega življenja. Vodi ju Jana Lampe iz Gorij, ki v organizaciji skrbi prav za mednarodne projekte. Letos poleti je po treh letih spet obiskala Afriko.

»Še posebej na podeželju Afrike ljudje še vedno živijo zelo preprosto in pogosto brez osnovnih pogojev za preživetje in dostojno življenje. Družine v Ruandi in Burundiju, kjer Karitas podpira največ projektov pomoči, živijo v majhnih hišah iz blata, kuhajo na odprtem ognju, so brez elektrike,« razmere in razloge za to, da organizacija pomaga tudi ljudem v tem delu sveta, opisuje Jana Lampe, ki na Slovenski karitas zadnja leta skrbi za mednarodne projekte pomoči.

»Po vodo hodijo s posodami kilometre deleč proč do prvih vodnjakov. V razredih je včasih še vedno do sto otrok, na podeželju močno primanjkuje tudi zdravstvene infrastrukture.«

Suša, vojna in epidemija

»Življenje ljudi otežujejo tudi posledice podnebnih sprememb, pogoste so suše, notranji konflikti, zdaj pa še posledice koronakrize in vojne v Ukrajini, saj so cene hrane, gnojil goriva in drugih dobrin močno narasle. Tako so revni pogosto lačni, otroci podhranjeni, saj jedo le enkrat na dan ali pa še to včasih ne, mnogi nimajo možnosti hoditi niti v šolo, ker starši ne morejo plačati šolnine, zdravstvenega zavarovanja ali najemnine ... Včasih se sprašujem, kako je to v 21. stoletju sploh mogoče ...«

Z delom do dostojnega življenja

Da bi najrevnejšim v Afriki omogočili boljše osnovne pogoje za življenje, na Slovenski karitas že 17 let izvajajo akcijo Za srce Afrike, preko katere v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in lokalnimi karitas na podlagi lokalnih potreb prebivalstva podpirajo humanitarne in razvojne projekte s področja oskrbe z vodo in hrano, zdravstva in šolstva. »To pomeni konkretno, da pomagamo graditi šole, zdravstvene centre, vodnjake … Ko sem bila prvič na terenu v Ruandi in Burundiju v letu 2010, me je zelo bolelo tudi, da ljudje na podeželju nimajo možnosti dela in zaslužka, da bi lahko bolj dostojno preživeli svoje družine. Zato smo pred 13 leti skupaj z našimi misijonarji začeli tudi akcijo Z delom do dostojnega življenja, preko katere danes že več kot 330 revnim staršem na misijonih v Ruandi, Burundiju, Centralnoafriški republiki, Eritreji in na Madagaskarju omogočamo redno delo in plačilo zanj,« še pove.

Dovolj je evro ali dva

Na podeželju Afrike je dovolj en evro na dan, v mestu pa dva, da lahko družina bolj dostojno preživi – da imajo dovolj hrane, zdravila, da straši lahko otrokom plačajo šolanje, še pove. »Počasi pa kupijo še kaj drugega za družino, tudi dodaten kos zemlje, popravijo ali zgradijo lastno hišo iz blata ...«

Letos je bilo prošenj za pomoč več kot kdajkoli prej. »Z zbranimi sredstvi želimo podpreti gradnjo nove porodnišnice, dvorane za šolo, vrtca in osmih vodnjakov, internata za dekleta, kuhinje za pripravo šolske malice, nakup hrane za podhranjene in šolarje ter tudi omogočiti plačilo za delo še več staršem v programu Z delom do dostojnega življenja. Preko slednjega podpiramo tudi delo učiteljev in zdravstvenih delavcev v teh ustanovah, ki smo jih zgradili,« je še pojasnila.

Najbolj priljubljena akcija Slovenske karitas pa je akcija Kupim kozo. Kot pravi Jana Lampe, je Slovencem všeč, da lahko naredijo za revne družine v Afriki nekaj konkretnega, in to z le 20 evri, kolikor stane koza na podeželju Ruande in Burundija. »Akcijo smo začeli v letu 2019, ko so me ljudje v Burundiju prosili za gnojilo za zemljo, ki je tam zelo izčrpana. Letos sem videla na terenu, koliko dejansko pomeni ena sama koza revni družini v Afriki, da se lahko trajnostno preživi. Z uporabo kozjega gnoja namreč pridelajo več zelenjave, s prodajo kozjega podmladka pa nekaj zaslužijo. Mama s sedmimi otroki mi je povedala, da je s prodajo prvega kozlička popravila streho na hiši, sedaj pa je koza spet breja in bo z zaslužkom od prodaje lahko plačala šolanje otrok.. Slovenci so do sedaj skupaj prispevali za nakup več kot 4300 koz v Afriki; v Keniji so jim nekateri nadeli ime kar Slovenija, saj vedo, da so bile kupljena s pomočjo dobrih ljudi iz naše države.«