Nižje kazni za prehitro vožnjo

Vlada je prejšnji teden potrdila predlog sprememb in dopolnitev zakona o pravilih cestnega prometa, s katerimi med drugim občutno znižuje kazni za prekoračitev hitrosti.

Ljubljana – Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je dejal, da so globe s predlaganim znižanjem postale evropsko primerljive, in poudaril, da je tudi sam zagovornik zniževanja kazni za prehitro vožnjo, »ker tudi glede na izkušnje iz tujih držav menim, da korelacije med visokimi kaznimi in prometnimi nesrečami s smrtnim izidom ni«. Pomembno pa se mu zdi, da več vlagamo v preventivo in nadzor ter na ta način zmanjšamo število prometnih nesreč in ublažimo njihove posledice.

Prekoračitev hitrosti do deset kilometrov na uro v naselju, kjer je omejitev petdeset kilometrov na uro, bo voznika po novem stala 40 evrov (zdaj 80 evrov). Kazen za prekoračitev hitrosti od 10 do 20 km/h se bo znižala na 120 evrov in tri kazenske točke (zdaj 250 evrov in tri kazenske točke), za prekoračitev od 20 do 30 km/h pa bo po novem znašala 250 evrov in pet kazenskih točk (zdaj 500 evrov in pet kazenskih točk). Na novo uvajajo globo za prekoračitev hitrosti v naselju od 30 do 40 km/h, ki znaša 500 evrov in sedem kazenskih točk, za prekoračitev hitrosti od 40 do 50 km/h pa bo po novem treba plačati 750 evrov in devet kazenskih točk (za prekoračitev od 30 do 50 km/h je zdaj predpisana kazen tisoč evrov in devet kazenskih točk).

Na območju, kjer je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro, bo odslej kazen za prekoračitev hitrosti do 10 km/h znašala 40 evrov (zdaj 80 evrov), prekoračitev do 20 km/h bo oglobljena s 130 evri (zdaj 300 evrov in tri kazenske točke), prekoračitev do 30 km/h pa s 500 evri in sedmimi kazenskimi točkami (zdaj tisoč evrov in pet kazenskih točk). Tiste, ki bodo hitrost prekoračili za 30 ali več km/h, še naprej čaka kazen 1200 evrov in odvzem vozniškega dovoljenja. Znižujejo se, a manj občutno, tudi globe za prekoračitve hitrosti na območjih, kjer je hitrost omejena na 90 kilometrov na uro ter na hitrih cestah in avtocestah.

Neprilagojena hitrost je sicer v Sloveniji drugi najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v Sloveniji. V prvi polovici leta 2020 se je zaradi nje zgodilo osemnajst odstotkov vseh prometnih nesreč, hitrost pa je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prometnih nesreč, še posebej z nepravilno stranjo in smerjo vožnje. Ta je bila v prvem polletju tretji najpogostejši vzrok za nastanek nesreč (za sedemnajst odstotkov nesreč). Nepravilna stran oziroma smer vožnje je bila obenem v istem obdobju najpogostejši vzrok za smrtne prometne nesreče. V osemnajstih tovrstnih nesrečah je umrlo devetnajst udeležencev od skupno 45 smrtnih žrtev v prvih šestih mesecih iztekajočega se leta, v nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti pa je življenje izgubilo devet oseb.

Predlog zakona, ki ga je vlada poslala v obravnavo državnemu zboru, prinaša še druge spremembe, o katerih smo v Gorenjskem glasu že poročali. Predlagano je zvišanje kazni za uporabo telefona med vožnjo, in sicer s sedanjih 120 evrov na 250 evrov in tri kazenske točke. Med drugim zakon uvaja tudi možnost zavijanja na desno ob rdeči luči v križiščih, ki so pregledna in kjer je to mogoče, električne skiroje opredeljuje kot lahka motorna vozila, zato bo vožnja po pločniku z njimi prepovedana. Uporaba električnih skirojev bo dovoljena od 14. leta naprej, do 18. leta pa bodo morali vozniki nositi čelado.

Novela zakona določa tudi primerno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev ter voznikov lahkih motornih vozil in mopedov, ki znaša najmanj 1,5 metra. Uvaja se t. i. skupni prometni prostor, v katerem ni jasne delitve cestišča in pločnika, hitrost pa bo tam omejena na 20 km/h, lahko pa tudi 30 km/h, če bo tako določeno s prometnim znakom. Znižuje se omejitev glede uporabe zadrževalnega sistema (otroškega sedeža) v avtih. Namesto meje 150 centimetrov višine bodo lahko po novem samo z varnostnim pasom za odrasle zavarovani vsi otroci, ki so večji od 140 centimetrov in tehtajo najmanj 36 kilogramov. Novela tudi širi pooblastila mestnim redarjem, nadzornikom Darsa in uslužbencem Finančne uprave.