Pomembno je tudi lepo življenje piščancev

Dvajsetletni Adrijan Galjot iz Lahovč se je v osmem razredu osnovne šole posvetil reji piščancev. Tedaj ni pričakoval, da bo z začetnih petdeset število naraslo na osemsto piščancev.

Lahovče – Adrijan je najmlajši sin na kmetiji in piščančjereji Galjot, kjer so poleg osrednjih kmetijskih dejavnosti od nekdaj redili tudi piščance. »Imeli smo jih le za domačo rabo, a ker ni bilo nikogar, ki bi se z njimi ukvarjal, smo to dejavnost počasi opuščali.« Adrijan je tedaj – star komaj 14 let – v piščancih videl priložnost za zaslužek, kupil si jih je petdeset in namesto igri čas posvetil njim.

Že takoj na začetku je bil njegov glavni cilj visoka kvaliteta domačega izvora, kar dosega z domačimi žiti. »Krmim jih z žiti, ki jih pridelamo sami, poleg tega jih redim od 58 do 68 dni, kar je več od običajnih rejcev.« Adrijan kupi enodnevne piščance in jih od prvega dne neguje na human način. »Pot od hleva do klavnice je za moje piščance mnogo manj stresna, nudim jim tudi dovolj prostora, da niso natrpani. Pomembno mi je, da piščanci živijo lepo.« Kot pravi, je perutnina občutljiva in zahteva ogromno nege. »Na začetku potrebujejo visoko temperaturo, zato imam v njihovih prostorih talno gretje, ključna dejavnika sta tudi svež zrak in naravni pogoji, kar zagotovim z ventilacijo in regulacijo termostatov.«

Adrijan uspeha ni pričakoval, želel je enkrat letno vzrediti od petdeset do sto piščancev. »Piščančjereja se je počasi razvijala in s tem tudi število piščancev, danes jih imam osemsto. Leta 2016 smo zgradili klavnico in primerne prostore za rejo, od tedaj jih tedensko vzredim in prodam od trideset do sto. Prav tedenska prodaja je velika prednost za kupce, saj zagotavlja svežino, hkrati ni treba naenkrat naročiti zaloge piščancev.« Adrijan ima trenutno neposredne kupce, ki piščance naročijo do srede in jih pred koncem tedna prejmejo popolnoma sveže. Sodeluje tudi z Loško zadrugo, dvema lokalnima trgovinama in Kmetijsko šolo Grm v Novem mestu. »Imam stalne stranke, ki mi zaupajo, a vseeno želim prodreti na večji trg in sodelovati z velikimi trgovinami, a za zdaj še ne izpolnjujem pogojev, ker imam premalo kapacitet. Predvsem pa bi rad ohranil kvaliteto, ki pri masovni proizvodnji lahko upade, zato iščem rešitev, kako bi z večjo prirejo dosegal iste ali boljše rezultate.«

Mladega vzreditelja piščancev podpira vsa družina. »Sem še študent, in ko sem odsoten, za piščance poskrbita in jih pregledata oče Janez in mami Magda, pomagajo tudi sestra Ana in brata Benjamin in Marko.« Naslednji projekt, ki ga Adrijan namerava uresničiti v roku enega leta, je izpust piščancev oziroma prosta pašna reja, poleg tega želi doseči naslednjo magično številko: tisoč piščancev. »Hočem biti samooskrben, da bi se lahko nekoč preživljal zgolj s piščančjerejo in bil prepoznaven po celi Sloveniji.«

Po šestih letih reje piščancev bo Adrijan letos prejel svojo prvo nagrado: zlato medaljo na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov, ki je potekalo v okviru sejma Agra. »Zame kot mladega vzreditelja je zlata medalja velik dosežek in dokaz, da delam dobro in se moram truditi še naprej, sicer pa mi največ pomeni zaupanje in zadovoljstvo kupcev.«