Tudi enostavno lahko prihranimo

Zaradi visokih cen energentov bodo stroški ogrevanja domov v številnih gospodinjstvih višji. Precej lahko prihranimo povsem brez stroškov, s spremembami navad in z nekaterimi enostavnimi ukrepi.

Med perečimi temami v zadnjem obdobju je rast cen energentov, ki je posledica trenutnih razmer v svetu. V minulih tednih in mesecih smo namreč lahko spremljali podražitve domala vseh energentov, od lesne biomase, kurilnega olja do plina in električne energije. Še posebej v primeru hude zime z nizkimi temperaturami bi lahko podražitve precej poslabšale finančno stanje nekaterih gospodinjstev.

A če zamenjava dražjega energenta s cenejšim zahteva precejšen finančni vložek, investicije pa večkrat ni mogoče realizirati z danes na jutri, lahko tudi z enostavnimi ukrepi pripomoremo k nekoliko nižjemu računu.

Nekaj teh so pripravili tudi v sklopu projekta Life IP Care4climate, ki že četrto leto poteka pod okriljem ministrstva za okolje in prostor. Svoje znanje so prispevali strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan, kjer poudarjajo, da je še pred menjavo ogrevalnega sistema pomembno izvesti vse ukrepe učinkovite rabe energije.

Kot poudarjajo, imajo velik učinek tista dejanja, ki ne stanejo veliko, zahtevajo pa spremembe naših navad. V stanovanju namreč največ energije porabimo za ogrevanje prostorov ter pripravo sanitarne vode.

»Eden najpreprostejših in najpomembnejših ukrepov pri ogrevanju prostorov je znižanje temperature ogrevanih prostorov za eno ali dve stopinji Celzija. Kot pravijo, z vsako stopinjo manj lahko prihranimo okoli osem odstotkov energije. Dodatno pa lahko privarčujemo, če ogrevamo le tiste prostore, ki jih uporabljamo. Ogrevalni sistem lahko nastavimo na najnižjo temperaturo ogrevalnega medija, ki še ogreje prostore na nastavljeno temperaturo. Da bi to lahko dosegli, moramo uporabiti vse radiatorje ogrevalnega sistema, na katere namestimo termostatske ventile in glave z nastavljeno temperaturo prostora. S tem ko imamo večjo površino za oddajo toplote v prostor, torej več radiatorjev, se namreč lahko zniža temperatura ogrevalnega medija/sistema, kar poveča izkoristek ogrevalne naprave, še posebno če imamo kondenzacijsko plinsko peč ali toplotno črpalko. Intuitivni ukrep 'varčevanja', da v prostoru, ki ga ogrevamo, zapremo čim več radiatorjev, je napačen,« so jasni.

Če imamo v stanovanju klimatsko napravo, ki omogoča tudi ogrevanje, jo lahko uporabimo zlasti v prehodnem jesenskem oz. spomladanskem obdobju za dogrevanje. Klimatska naprava namreč lahko deluje kot toplotna črpalka in je zelo učinkovita, ko temperaturne razlike med ogrevanim prostorom in zunanjostjo niso velike.

Koristen nasvet pa je tudi ta, da prostore prezračimo na hitro, tako da okna odpremo na stežaj in ustvarimo prepih. S tem namreč učinkovito zamenjamo zrak v prostoru, pri tem pa ohranimo temperaturo.

Z napol odprtimi okni, ki jih puščamo dolgo časa odprta, pa le izgubljamo toplotno energijo.

Ob upoštevanju zgoraj omenjenih ukrepov lahko po izračunih Instituta Jožef Stefan prihranimo tudi od 15 do 20 odstotkov energije. Podoben prihranek pa si lahko obetamo tudi, če upoštevamo ukrepe pri ogrevanju vode. Za ponazoritev, kako energetsko intenzivno je ogrevanje vode, so na Institutu podali primer, da za pripravo enega litra vročega čaja porabimo toliko energije, kot če bi avto dvignili na vrh tridesetmetrske stolpnice.

Privarčujemo lahko s tem, da se ne kopamo, ampak prhamo, in še to na na kratko. Minuta prhanja namreč v povprečju pomeni deset litrov vode oz. 0,3 kilovatne ure akumulirane energije.

Pri splošni uporabi, denimo spiranju ali pomivanju posode, raje uporabljamo hladno vodo. Odpravimo tudi morebitna puščanja vode, na pipe pa, če jih še nimamo, namestimo t. i. perlatorje, mrežice, ki vodi primešajo zrak, s tem pa zmanjšajo porabo.

Če je možno, lahko znižamo tudi temperaturo akumulirane tople vode v zalogovniku. Z nižjo temperaturo je učinkovitost grelne naprave za pripravo tople sanitarne vode višja, hkrati pa se zmanjšajo tudi toplotne izgube zalogovnika in celotnega sistema.

Z izjemo nakupa termostatskih ventilov, ki predstav­ljajo strošek približno trideset evrov na radiator, ter minimalnega stroška perlatorjev so ukrepi zastonj, kot poudarjajo na institutu, pa lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stroškov gospodinjstva.