Jože Korbar s Kokrice se je rodil 12. septembra pred devetdesetimi leti. / Foto: osebni arhiv

Devetdeset let Ančnekovega Joža

Jože Korbar oziroma Ančnekov Jože, kot ga radi kličejo, se je rodil v vasici Glinje v občini Cerklje, sedaj pa že dvainšestdeset let živi na Kokrici pri Kranju. Včeraj je praznoval devetdeseti rojstni dan.

Pri Ančnekovih v Glinjah se je 12. septembra 1932 rodil sedmi otrok – sin Jožef, povesta hčerki, ki sta tudi poskrbeli, da je nastal tale zapis. Hči Mirjana še z nasmehom doda, da je oče dolgoletni naročnik Gorenjskega glasa in da je to edini časopis, ki ga redno prebira. »Bil je najmlajši in vsi njegovi bratje in sestre so ga imeli zelo radi, a so danes žal že vsi pokojni,« povesta. »Ker doma ni bilo dovolj kruha za vse, sta ga mama Marija in ata Tine že zelo zgodaj dala služiti k sosedom, kjer je šestletni Jožko pasel krave in spal v hlevu. Ker je imel živali rad, je kljub otroštvu svojo prvo službo jemal zelo resno in med vojno skrbel za živali, tudi ko so lastniki za vedno odšli od doma.« Kasneje ga je oče hotel dati v uk za kovača, pa je bil mladi Joža preslaboten za tako delo, zato ga je k sebi za vajenca vzel mizarski mojster Kosec iz Mengša. »Tam je Jože pridno delal in se z vso vnemo učil, da bi postal mizar. Čeprav je večkrat moral prijeti za metlo in opravljati hlapčevska dela za mojstrovo družino, ni bil več lačen in tudi mizariti se je dobro naučil.« Potem je prišel čas, ko je moral Jože k vojakom. Odšel je v Doboj, kjer je skrbel za konje. »To je bilo težko obdobje za fanta, ki ni poznal hudobije in ki mu vojaško življenje ni bilo pisano na kožo«, nadaljujeta pripoved. Po končanem služenju vojaškega roka je doma iskal primerno službo, le ob nedeljah si je vzel čas za uživanje mladostnega življenja in spoznavanje deklet. Najbolj od vseh mu je bila všeč sosedova Milka. Iskrica je preskočila, par se je poročil avgusta 1958, leto dni prej pa sta že kupila na Kokrici parcelo, kjer sta potem zgradila družinsko hišo. On se je zaposlil pri Projektu na Kokrici, soproga pa v osnovni šoli v Predosljah. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Zdenka in že omenjena Mirjana, s katerima sta se zakonca Korbar skoraj vsak konec tedna odpravila na kakšen izlet po Sloveniji ali na obisk k sorodnikom. Je pa slavljenec prav vsak dan pridno delal še v svoji domači delavnici, da se je družina lahko poleti odpravila na taborjenje na morje, pozimi pa je bil obvezen dopust na Krvavcu. »To so bili srečni časi za vso družino,« pravita hčerki.

Zakonca Korbar sta bila oba zelo dejavna tudi na kulturnem področju v Krajevni skupnosti Kokrica. »Jožetu je bilo v velik užitek peti v krajevnem pevskem zboru, ki ga je z obiskom in petjem ob njegovem praznovanju devetdesetega rojstnega dne prav prijetno presenetil. Kot zaupanja vreden sokrajan je bil dolga leta blagajnik pri krajevnem odboru SZDL. Pri štiridesetih letih starosti mu je začelo nagajati zdravje, zato se je vpisal v delovodsko šolo in jo tudi uspešno končal. Bil je zelo vesten pri svojem delu in sposoben mojster mizarskega poklica. Proti koncu delovne dobe je uspešno vodil mizarsko delavnico pri SGP Gradbinec,« izvemo.

Januarja 1985 sta Korbarjeva dobila prvega vnuka. Kmalu so na svet prijokale še tri vnukinje. Danes imata tudi že tri pravnuke in tri pravnukinje, eden pa je še na poti. Vsi domači ju z veseljem kličejo dedi in babi.

»Skozi življenje hodita z roko v roki, si pomagata, se spoštujeta in predvsem se imata neizmerno rada ter sta tako vzor domačim. Njuna ljubezen je neomajna, brezpogojna in polna spoštovanja,« menijo domači. Letos sta že praznovala 64-letnico poroke, še povedo. »Še vedno rada hodita na krajše sprehode in poklepetata s sosedi in prijatelji. Ko sta utrujena, pa najraje počivata pred televizorjem ali pod vinsko trto, ki jo imata na domačem vrtu. Čeprav so pred leti Jožetu zamenjali srčno zaklopko, mu optimizma in veselja do življenja ne manjka.«

Tudi te dni, ko Ančenkov Jože praznuje svojih devetdeset let, skupaj s soprogo uživa v naravi med prijatelji in v krogu svoje družine. Slednja mu sporoča, da ga ima neizmerno rada in mu želi še veliko srečnih in predvsem zdravih let.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 30. marec 2008 / 07:00

Lokacije meritev hitrosti niso skrivnost

Leto se je dobro začelo in policisti Policijske postaje Kranj že opravljamo prve analize stanja na področju varnosti cestnega prometa.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:51

Pol milijona evrov za sanacijo gozdov

Kranj – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v minulih dneh izdala lastnikom gozdov odločbe za dodelitev finančnih podpor pri odpravi škode v poškodovanih gozdovih in pri obnovi teh go...

Radovljica / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:49

Obletnica vrnitve Mošnjanov v domačo vas

V teh dneh mineva petinsedemdeset let, odkar so se v domačo vas iz izgnanstva vrnili prebivalci Mošenj. V nemških taboriščih so preživeli dobro leto dni, potem ko so aprila 1944 Nemci vas požgali in n...

Kranj / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:48

Obnovili so poškodovano vozišče

Kranj – V okviru rednega vzdrževanja cest so na kranjski občini poskrbeli za obnovo močno poškodovanega vozišča na Ulici XXXI. divizije. Asfalt je bil namreč uničen, v času deževja so zaradi posedk...

Kranj / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:46

Le manjša prenova hotela

Kljub načrtovani temeljiti prenovi Hotela Brdo je po neuspelem javnem razpisu sedaj že jasno, da se bodo lotili le manjše prenove. Zaključuje se prenova Gradu Brdo.

Kranj / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:45

Tomaž Vilfan ostaja direktor

Kranjski mestni svetniki so na sredini seji za direktorja Gasilsko reševalne službe Kranj potrdili Tomaža Vilfana. Nova svetnika sta Gašper Peterc in Gordana Grobelnik.