Gospodarstveniki želijo več

V začetku tedna so predstavniki vlade in gospodarstva razpravljali o ukrepih za obvladovanje energetske draginje. V Skupini SIJ že zmanjšujejo proizvodnjo.

Ljubljana – V ponedeljek so se za zaprtimi vrati na Gospodarski zbornici Slovenije sestali predstavniki vlade in gospodarstva. Osrednja tema razprave so bili izzivi v luči energetske draginje. Kot je po sestanku povedal predsednik vlade Robert Golob, so energetski trgi odpovedali, cene pa so dosegle nivoje, ki so »nevzdržni in nesmiselni«. Gospodarstvenike so premier in ministri za gospodarstvo Matjaž Han, za infrastrukturo Bojan Kumer in za finance Klemen Boštjančič seznanili z že sprejetimi ukrepi in načrti za naprej. Kot je dejal Golob, je vlada v minulih mesecih že sprejela ukrepe v vrednosti skoraj 1,2 milijarde evrov, ki so namenjeni predvsem reševanju težav gospodinjstev, za gospodarstvo pa načrtuje še 1,5 milijarde evrov sredstev. Kot je še dejal, bodo v naslednjem tednu oblikovali tudi t. i. krizni štab predstavnikov vlade in gospodarstva z namenom konkretizacije predlaganih ukrepov.

Kot pa so se odzvali na gospodarski zbornici, kjer so srečanje organizirali skupaj z obrtno-podjetniško zbornico, trgovinsko zbornico, združenjem delodajalcev, Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, so gospodarstveniki pričakovali več. Predstavili so dvanajst nujnih ukrepov, med katerimi so ključni trije: takojšnja uvedba kapice na ceno energentov, uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest.

Predsednik GZS Tibor Šimonka denimo obžaluje, da vlada ne predvideva takojšnje uvedbe kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. »Vprašanja kapica da ali ne, ni več; ostalo je le še vprašanje, takoj ali kmalu,« je dejal.

V razpravi so sodelovali tudi predstavniki dejavnosti. Za uvedbo kapice se je zavzel denimo tudi predsednik uprave Leka Robert Ljoljo, Dušan Marinič z Lipa Bled pa je poudaril, da bi morala vlada poleg tega začasno uvesti tudi ukrepe za ohranjanje zaposlenih, denimo stoodstotno subvencijo čakanja na delo.

Kapica, kot jo želi gospodarstvo, po besedah Roberta Goloba ni sprejemljiva. Zagovarja uvedbo modificirane kapice, ki naj bi stimulirala ohranjanje konkurenčne prednosti in motivirala k prestrukturiranju v obdobju naslednjih treh let. »Brezpogojne kapice ne bo,« je dejal. Že za prihodnji mesec pa je napovedal uvedbo ukrepov za ohranitev zaposlenih, predvsem za čakanje na delo.

Medtem se predvsem energetsko intenzivna podjetja soočajo s težavami. V Skupini SIJ so se odločili, da zaradi draginje v septembru proizvodnjo zmanjšajo za tretjino, v zadnjem četrtletju pa predvidevajo okoli štirideset odstotkov manjši obseg proizvodnje.