Ob nastanku sveta

»Njen prihod v mesecu aprilu res ni bil nič posebnega. Dogodki, ki so sledili tisto poletje in jesen, pravi Danijel, pa so bili tako siloviti, da so ga povsem preplavili. Bilo je nekaj takega, kar te povsem zasede, ob čemer ne moreš pogledati proč, kar te zagrabi, nekaj neznanega, neka moč, neka bolezen, neka radost, vse hkrati. Nekaj, kar se naseli vate, kar te ne izpusti in v tebi valovi vse življenje. Še mnoga leta pozneje kakšno noč v sanjah razsaja kot čudna, zdaj ljubezniva, zdaj divja in nazadnje prestrašena žival. Danes vem, pravi Danijel, da je to velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta. Kakšen njen odlomek se v nekaj vrsticah znajde v kroniki lokalnega časopisa, kjer obravnavajo dogodke s sodišč ali policijskih postaj. Tam se je jeseni znašlo njeno ime. Tista pomlad, ki je s prvimi toplimi vetrovi prinesla mlado gospodično, je že zdavnaj odšumela čez hribe nekam proti jugu. In tudi vroče poletje, polno razburljivih dogodkov, je najprej priškrnilo, potem pa s treskom zaprlo svoja vrata in zaprlo še nas v zgodnje mračne večere, prekrite z nizkim nebom. Samo še gnezda toplih stanovanj so nas ločila od sveta, v katerem je ulice prekril moker, od hoje številnih korakov razdruzgan sneg. /…/ Svet, ki ga še ni in bo nastal pred našimi očmi v zgodbi, ki jo pripoveduje Danijel, je prelit z globoko tišino od nebes do zemlje. V ta svet prihaja zgodba, ki stoji na tako trdnih temeljih, kot sta to otroški spomin in njegova domišljija. Zato je doma v sanjah in resničnosti, oboje hkrati. V svetu, ki ga še ni, so sanje, v katerih ljudje in stvari nemo odpirajo usta, premikajo se pred notranjimi očmi, ki še ničesar ne vidijo …« (str. 11, 14)

»Velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta … Svet, ki ga še ni in bo nastal pred našimi očmi v zgodbi, ki jo pripoveduje Danijel …« Od začetka sveta se je odvilo že nešteto zgodb. Ta, ki jo pripoveduje Drago Jančar v svojem novem romanu, iz katerega sta gornja odlomka, je samo ena od teh. A je močna, njena moč, ki pritegne bralca, pa je v tem, da jo pripoveduje močan pisatelj. Pripoveduje jo skozi usta dečka Danijela, ki nima naključno enakega imena kot znameniti prerok iz Stare zaveze. Kot da je že on vse napovedal, za njim pa še mnogi drugi. »Njen prihod« na začetku romana je prihod mlade in lepe Lene. Samo vprašanje časa je, da se okoli nje sestavi klasični ljubezenski trikotnik, razklene pa se s smrtjo enega od obeh moških. V to osrednjo pa je vpleteno še mnogo drugih zgodb … Preberite.