Bosonogim se je na poti okoli jezera pridružil tudi Lojze Špruk iz Gozda nad Kamnikom, sicer planšar na Gojški planini. / Foto: Janez Kuhar

Bosonogi drugič okoli Blejskega jezera

Drugega pohoda bosonogih okoli Blejskega jezera se je udeležilo devetinsedemdeset pohodnikov. Za Bled so se odločili, ker je zibelka bosonoge hoje, njen »oče« pa je bil Arnold Rikli.

Bled – Sekcija Bosonogi v Prostovoljnem gasilskem društvu Gozd, ki jo vodi Pavel Žvelc, je zadnjo avgustovsko soboto v oblačnem in rahlo deževnem vremenu uspešno organizirala drugi Pohod bosonogih okoli Blejskega jezera. Šestkilometrskega pohoda se je udeležilo 79 bosonogih pohodnikov, med pohodom pa so nosili tudi slovensko zastavo. Dan so končali na družabnem srečanju v Planinskem domu Milana Šinkovca v Podborštu pri Komendi.

Za Bled so se odločili, ker je zibelka bosonoge hoje, njen oče pa je bil Arnold Rikli. Znal je ceniti bosonogo hojo iz zdravilnih in terapevtskih razlogov, in ne samo zaradi pomanjkanja materialnih dobrin in s tem tudi čevljev. Stik noge z zemljo ima namreč terapevtski učinek na celo telo. »Z boso nogo si naredimo uslugo, ker si izboljšamo moč v nogah, krepimo kosti, izboljšamo držo hrbtenice, pospešimo pretok krvi v telesu, omogočamo boljše ravnotežje s tem, ko absorbiramo zemljino subtilno energijo, skratka izboljšamo celoten imunski sistem. Bosonogi stik s tlemi ima pozitiven vpliv na zdravje prav zaradi stika golega podplata s tlemi,« so prepričani bosonogi.

Pohodnikom je v imenu organizatorja sekcije Bosonogi izrekel dobrodošlico Pavel Žvelc in jim zaželel, da bi v prijateljski družbi na poti okoli jezera uživali in se vrnili brez poškodb. Zaradi rahlo razmočene poti je bil pohod okoli jezera veliko prijetnejši. Žvelc je tudi predstavil pionirsko delo Arnolda Riklija, pionirja blejskega zdraviliškega turizma. Bosonogim je predlagal hoditi po travniku z jutranjo roso, uživati lahke obroke, plavati, se sončiti in veliko hoditi bosi. Njegove metode držijo še danes.

Najmlajši udeleženec pohoda je bil 13-letni Jošt Hribar iz Kamnika, najstarejša pohodnica 83-letna Jožica Klemenc iz Laniš, najstarejši pohodnik pa 84-letni Janez Klemenc, tudi iz Laniš. Sklenili so, da se prihodnje leto v avgustu zopet snidejo na Bledu, pred tem pa bodo v juniju organizirali osmi pohod na Vovar v vasi Gozd nad Kamnikom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 11. januar 2012 / 07:00

Klanci bolijo, kavči ubijajo!

Čas zaobljub je potrkal na vest. Tisti, ki se spomnimo obljub na silvestrsko noč, moramo zdaj te obljube držati, začeti izpolnjevati, kar naj bi pomenilo, da moramo spremeniti način življenja.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...