Nadaljujejo sanacijo brežine

Začela se je druga faza sanacije strme brežine nad naseljem Na plavžu v Železnikih. Dela bodo zaradi težje dostopnosti terena in helikopterske montaže zahtevna.

Z drugo fazo sanacije brežine bodo zagotovili zaustavljanje večjih skal že na samem mestu izpada.

Železniki – Občina Železniki se je pred kratkim lotila druge faze sanacije strme brežine nad naseljem Na plavžu. Izvedli bodo še preostale potrebne varovalne ukrepe za zaščito pred padajočim kamenjem nad objekti Na Plavžu 1–57. V vrhu pobočja bodo tik pod zgornjimi skalnimi robovi s pomočjo helikopterja vgradili tri podajno-lovilne sisteme dolžine šestdeset metrov in višine pet metrov z lovilno kapaciteto od tisoč do dva tisoč kilodžulov, je napovedal Gregor Ivnik Dujovič iz podjetja Eho projekt, ki izvaja sanacijo skupaj s partnerjema Miha Doles, s. p., in Kaskader ter podizvajalcem Feniks +. Pogodbena vrednost druge faze je 561 tisoč evrov (z DDV), pri čemer bo dela v znesku do 450 tisoč evrov sofinanciralo okoljsko ministrstvo, preostalo pa bo plačala občina.

»Dela bodo zaradi same labilnosti in težje dostopnosti brežine ter helikopterske montaže temu primerno zahtevna, vendar zaradi visoke izkušenosti in usposobljenosti alpinističnih ekip pričakujemo, da jih bomo uspešno končali do konca oktobra,« je pojasnil Ivnik Dujovič. Najprej bodo pod območjem gradnje izvedli začasno varovanje z lahkimi lovilnimi palisadami za zagotovitev osnovne varnosti spodnjih objektov in ljudi. V kratkem naj bi začeli posek v liniji ograj, nakar bo sledila stabilizacija večjih izrazito labilnih skalnih gmot na samem izvoru. Vzporedno bodo izvedli platoje za helikopterski transport in začeli vrtalna dela. Po vgradnji sider bodo sledili helikopterski transport materialov, namestitev stebrov in mrež ter ostala montažna dela.

Z drugo fazo sanacije brežine bodo zagotovili zaustavljanje večjih skal že na samem mestu izpada. »Skupaj z izvedenimi ukrepi prve faze bo tako zagotovljeno bistveno izboljšanje varnosti celotnega starega mestnega jedra Železnikov, popolne varnosti pa zaradi nepredvidljivosti naravnih procesov na takšnih območjih žal ni mogoče zagotoviti,« je dodal Ivnik Dujovič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 14. marec 2011 / 07:00

Kdo bo plačal odmero cest?

Z množičnim vrednotenjem nepremičnin se je pokazala tudi lastniška neurejenost lokalnih cest in javnih poti. So lastniki za razvoj mest ali vasi najprej dali zemljo, sedaj bodo pa (poleg katastra) pla...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:05

Gorenjec navdušil Zlatka Zahovića

Žan Celar, šestnajstletni nogometaš iz Voklega, je del članske ekipe NK Maribor, kjer pravijo, da v zgodovini nogometne šole med napadalci še niso imeli takšnega talenta. »Tudi v prihodnje bom skušal...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:03

Vse več zanimanja za namakanje zemljišč

Na Gorenjskem je zaradi pogostih suš vse več potreb po namakanju kmetijskih zemljišč. Država s finančnimi podporami spodbuja kmete k povezovanju in k skupni gradnji namakalnih sistemov.

Gorenjska / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Manj denarja razvitejšim občinam

Ministrstvo za finance je v januarju objavilo količnik razvitosti slovenskih občin, po katerem se določa stopnja sofinanciranja države. Gorenjske občine med najbolj razvitimi v državi.

Kultura / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Nagrajenci med Zvitorepci

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo stripov Zvitorepca in njegovih junakov avtorja Mikija Mustra in razstavo portretov aktualnih Prešernovih nagrajencev fotografa Toneta Stojka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:44

Na Brnik se vrača poljski prevoznik

Z marcem poljski prevoznik LOT vzpostavlja letalsko povezavo med Ljubljano in Varšavo. Prestolnici bo povezoval s šestimi leti na teden, letno pa naj bi prepeljal približno trideset tisoč potnikov.