Bogato življenje

Zalka Radikovič, ki je svoje otroštvo preživela v Tupaličah pri Preddvoru, sedaj pa živi v Kranju, bo 1. septembra letos dopolnila devetdeset let. Pripravlja veliko praznovanje na Zbiljskem jezeru, prijatelji pa ji obljubljajo mnoga presenečenja.

Življenje Zalke Radikovič je bilo vseskozi zelo pestro. »Oče Jernej je bil obrtnik in tapetnik, prihajal je iz Križev pri Tržiču, mama Angela pa je bila iz Dolenjske. Imela sem štiri brate, ki pa so na žalost že vsi pokojni,« pripoveduje slavljenka. Po osnovni šoli se je vpisala naprej in nato dobila službo na takratnem okraju v Kranju, kjer je opravljala delo tajnice pri načelniku za finance. V tem obdobju je spoznala svojega zdaj že pokojnega moža Franja, ki je v Kranju kasneje ustvaril eno izmed prvih podjetij za izdelavo ključev, popravilo ključavnic ter odpiranje vrat in avtomobilov v nekdanji Jugoslaviji.

Franjo Radikovič se je okoli 60. leta prejšnjega stoletja odpravil v Nemčijo, kamor se je čez dve leti preselila tudi Zalka. Sprva sta se podala v gostinske vode in kasneje odprla gostilno, Zalka nato še kavarno. »V Nemčiji sva ostala skoraj petnajst let, vendar sem se jaz predvsem zaradi domotožja želela vrniti. Franjo je že pred vrnitvijo pripravil obrt in v Slovenijo prišel z znanjem, ki je bilo takrat redko.« Ključavničarstvo Radikovič je postalo zelo uspešno, imeli so dve delavnici in oskrbovali več kot dvesto podjetij doma in v tujini. Kasneje je podjetje kupil švedski konglomerat ASSA ABLOY, sin Franjo ml. pa je leta 2015 odprl novo podjetje in v podobnih vodah pelje naprej tradicijo, ki sta jo začela njegova starša.

Za svoja leta zelo vitalna in živahna gospa je veliko časa preživela v tujini, bodisi zasebno bodisi poslovno. Še vedno rada potuje. Nedavno je cel mesec preživela v Zadru, kjer je dopustovala s prijateljico, decembra je bila v Egiptu. »V Zadru sva bili v hotelu, malo prej sem bila nekaj dni tudi v Mariboru pri prijateljih, drugače pa sem obiskala že veliko držav. Avstralijo, Kubo, Turčijo, Kitajsko, Malto ...« pripoveduje in poudari, da jo je najbolj navdušila Avstralija. Na Možjanci, kjer so imeli včasih vikend, je spoznala sosedo, ki se je poročila v Ameriko, in tako je večkrat potem odšla čez lužo obiskat prijatelje. »Bili smo v New Yorku, ogledali smo si Niagarske slapove, zelo pa mi je bil všeč Seattle, ker ko pristajaš z letalom in si ogleduješ okolico, zares spominja na Gorenjsko.«

Kadar ni na potovanjih in izletih, čas Radikovičeva preživlja doma z družino. »Rada prebiram časopise, kaj skuham, spečem kakšen zavitek, osvojila pa sem tudi internet, tako da mi družbena omrežja niso neznanka.« Snaha Katja in vnukinja Hana pa jo dopolnita, da skuha najboljšo govejo juho ter druge jedi na žlico.

Praznovanje 90. rojstnega dne bodoča devetdesetletnica pripravlja na Zbiljskem jezeru, nanj pa je povabila približno šestdeset prijateljev in znancev. Milan Kokalj, eden od Zalkinih nečakov, ki igra pri Ansamblu Franca Miheliča, bo vodil protokol praznovanja in skupaj s sinom Gašperjem in znanko Brigito poskrbel za glasbeno popestritev dogajanja. Pri organizaciji praznovanja ji pomagata sin Franjo ml. in snaha Katja, prišel naj bi Stane Vidmar, obljubljajo pa ji tudi nekaj presenečenj, za katera se ji ne sanja, kaj bi lahko bilo.